REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Predstava, imenovana zakopavanje sekire: Macron in Scholz sta se odločila, da se ne bosta kregala v javnosti

Predstava, imenovana zakopavanje sekire: Macron in Scholz sta se odločila, da se ne bosta kregala v javnostiNemčija, Francija in Poljska so ponovno potrdile enotnost glede Ukrajine po razhodu glede pošiljanja kopenskih enot Nata na ukrajinsko bojišče in dobave raket dolgega dosega Kijevu. Vir: Posnetek zaslona, X

Francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Olaf Scholz in poljski premier Donald Tusk so v petek v Berlinu uprizorili demonstracijo enotnosti, da bi ublažili posledice večtedenskih sporov med Francijo in Nemčijo.

Tusk, ki je pred vrhom dejal, da Kijev potrebuje »več orožja in manj govorjenja«, je bil posrednik med kenclerjem Nemčije in predsednikom Francije.

Scholz je v izjavi za medije po srečanju vztrajal, da je »enotnost (njihova) moč«, Macron pa je dodal, da so trije voditelji »enotni in odločni« v podpori Ukrajini.

Nemški kancler je še dodal, da države, ki podpirajo Ukrajino, niso v vojni z Rusijo, a da se bo pomoč zaveznikov iz Evropske unije Kijevu nadaljevala, »dokler bo potrebno«.

»Jasno je tudi, da nismo v vojni z Rusijo,« je nato zatrdil Scholz.

Vrh je sledil večmesečnim napetostim med Parizom in Berlinom zaradi možne dobave raket dolgega dosega Kijevu in namestitve vojakov iz držav EU na bojišču v Ukrajini.

Poznavalci dvomijo, da bo srečanje povsem razblinilo skrbi glede stanja francosko-nemških odnosov. Napetosti so zdaj tako visoke, da so postale predmet skrbi javnosti v obeh državah.

Jürgen Hardt, tiskovni predstavnik opozicijskih krščanskih demokratov, je Scholza vprašal, zakaj se zdi, da so nemški in francoski voditelji opustili prakso »izogibanja kreganju v javnosti«.

»Ali obstaja razlog za to spremembo strategije ali je to le (niz) enkratnih gafov?« je vprašal Scholza v Bundestagu.

Scholz je zanikal, da obstaja težava.

Državi sta vedno tesno sodelovali, je dejal, »tudi ko se pri posameznih vprašanjih ne strinjamo«.

Visoki uradniki v Parizu in Berlinu vztrajajo, da sodelovanje na večini ravni poteka nemoteno in da sta tesno povezani glede številnih vprašanj.

Priznavajo pa nekaj napetosti na vrhu med Elizejsko palačo in nemškim kanclerjem.

»To ni francosko-nemški problem – to je problem Macron-Scholz,« je poudaril Anton Hofreiter, visoki poslanec Zelenih in vodja evropskega odbora Bundestaga. »Vendar ima (spor Macron-Scholz) še vedno velik vpliv na vse ostalo.«

Nemški kancler je po srečanju dejal, da nameravajo evropske države oblikovati še eno koalicijo za oskrbo ukrajinskih sil z orožjem dolgega dosega.

Po njegovih besedah ​​sta se državi dogovorili, da bosta razširili lastno proizvodnjo vojaške opreme in »povsod na svetovnem trgu pridobivali še več orožja za Ukrajino«.

»Ustanavljamo novo koalicijo za topništvo dolgega dosega,« je dejal Scholz. Nemški voditelj ni navedel nobenih podrobnosti in ni odgovarjal na vprašanja novinarjev, tako da ostaja nejasno, ali je mislil na nekaj novega ali na pobudo, ki jo je Macron objavil prejšnji mesec.

Po vrhu za Kijev v Parizu je Macron dejal, da bo Francija vodila novo koalicijo, ki ima za cilj Ukrajini zagotoviti »projektile in granate srednjega in dolgega dosega«.

Ostaja nejasno, katere nove vrste orožja bi Kijevu lahko dobavili tuji sponzorji, saj Britanija in Francija že pošiljata svoje manevrirne rakete Storm Shadow in SCALP, Macron pa je januarja obljubil še 40 dodatnih.

ZDA so poslale tudi nekaj svojih raket ATACMS, vendar je Kijev že izčrpal omejeno zalogo in je med prekinitvijo ameriške pomoči večkrat zahteval, da Zahod dostavi dodatno orožje.

Scholz je doslej zavračal pošiljanje raket Taurus nemške izdelave v Ukrajino, da bi se izognil tveganju neposrednega konflikta z Rusijo, pri čemer se je upiral pritiskom tujih partnerjev in nekaterih politikov doma.

V začetku tega tedna je poudaril, da je dobava teh raket Kijevu »črta, ki je kot kancler ne želi prestopiti«.

Pojasnil je, da bi takšna pošiljka neizogibno zahtevala prisotnost nemškega vojaškega osebja na ukrajinskem ozemlju – kar bi bil razvoj dogodkov, ki »ne pride v poštev«.

Komaj pa je Tusk sporočil, da je »vzdušje med srečanjem jasno pokazalo, da so vse te grde govorice o prepirih in nesoglasjih med evropskimi prestolnicami preprosto napačne,« je Macron podal še eno »vnetljivo« izjavo, pri čemer očitno ni upošteval Tuskovega nasveta o »manj gobcanja« v javnosti.

Francoski predsednik je namreč za TV kanala TF2 in France 2 povedal, da mora Ukrajina ponovno prevzeti nadzor nad vsemi ozemlji, ki jih je nekoč imela, vključno z ruskim polotokom Krim.

V nasprotnem primeru »trajni mir« ne bo mogoč, trdi Macron.

Macron se ni obotavljal, da tudi Rusijo odkrito označi za »nasprotnico Francije«, hkrati pa je vztrajal, da Pariz ne »bije vojne proti Rusiji«, temveč le »podpira« Kijev v spopadu.

»Vsekakor je Rusija danes nasprotnik. Režim iz Kremlja je nasprotnik. Delamo vse, da Rusijo spravimo pod nadzor, kajti, zelo preprosto vam bom povedal, ni trajnega miru, če ni suverenosti, vrnitve na mednarodno priznane meje Ukrajine, vključno s Krimom,« je dejal Macron.

Zadnja izjava francoskega predsednika je bila v Rusiji hladno sprejeta:

Marat Baširov, politolog: »Ali Macron lahko premore vsaj nekaj logike? Najprej pošilja Kijevu francoske rakete za napad na ruska mesta, s civilisti naseljena središča. Nato pravi, da 'moramo (Zahod) premagati Rusijo'. Nato želi poslati vojake v Ukrajino, da bi se direktno borili proti Rusom. Zdaj pa nenadoma prosi predsednika Putina, naj ustavi posebno vojaško operacijo za čas olimpijskih iger (od 26. julija do 11. avgusta) v Parizu. ... Moje vprašanje se glasi: Mar se Macron ne spomni, da naši (ruski) športniki ne smejo sodelovati?« Vir: Posnetek zaslona, X

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da Macron očitno »ne bi imel nič proti povečanju stopnje svoje vpletenosti« v rusko-ukrajinske sovražnosti.

»Da, očitno je, da je Rusija nasprotnik Francije, ker je Francija že vpletena v vojno v Ukrajini; (Pariz) posredno sodeluje v tej vojni,« je dejal Peskov novinarjem.

V zadnjem času Macron daje vse bolj bojevite izjave, kar je močno zaostrilo odnose s Scholzem, a tudi vznemirilo francosko in nasploh evropsko javnost.

Vrh v Berlinu je bil priložnost, da sta voditelja, vsaj javno, »zakopala bojne sekire« in se ne sprla.

Vsaj ne javno.

»Macronov slog je uporaba pritiska in vnašanje nervoze z metanjem novih idej - metoda, ki ni vedno priljubljena, vendar lahko pomaga pospešiti pogovor,« je za Financial Times povedal Camille Grand iz Evropskega sveta za zunanje odnose.

»Scholz je bolj previden in ne govori veliko,« je dodal.

Ta Macronova težnja v Berlinu pogosto povzroča nervozo.

»Težava je v tem, da nikoli ne veš, kakšna bo njegova naslednja ideja,« je priznal Nils Schmid, tiskovni predstavnik Scholzevih socialnih demokratov.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke