REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Pozor, prihaja »delta plus«, sev, ki lahko z novo mutacijo premaga sedanja cepiva in zdravila na bazi protiteles

Pozor, prihaja »delta plus«, sev, ki lahko z novo mutacijo premaga sedanja cepiva in zdravila na bazi protitelesDelta plus sev koronavirusa. Vir: YouTube, posnetek zaslona

Če je verjeti poročilom, ki prihajajo iz Indije, je bila nedavna pošiljka cepiva AstraZenece iz Madžarske, ki jo bo Slovenija Madžarski tudi vrnila, (ker si je 300.000 odmerkov samo sposodila) v precejšnji meri strel v prazno.

Delta plus ne samo, da poseduje vse značilnosti originalnega delta seva, pač pa ima tudi mutacijo, znano kot K417N, ki je bila odkrita v beta različici v Južni Afriki.

Lahko bi rekli celo, da se je sedanja oblast s to potezo - ustrelila v koleno.

Cepivo AstraZeneca namreč nudi proti novim »delta« sevom koronavirusa slabšo zaščito že sedaj, še huje pa bi lahko bilo ob nastopu nove mutacije, »delta plus« virusa SARS-CoV-2.

Z dvema odmerkoma je ta zaščita okoli 60 odstotkov, z enim pa samo okoli 33 odstotkov, poročajo iz Indije, kjer to cepivo tudi izdelujejo in zelo veliko uporabljajo.

Toda iz Indije, kjer so odkrili najbolj nevaren sev »delta« sedaj poročajo o še eni nevarnosti - mutaciji »delta plus.«

Delta Plus različica bi namreč po prepričanju indijskih strokovnjakov lahko hitro premagala sedanja cepiva, zdravila na bazi protitelesa in tudi naravno imunost prebolevnikov, opozarja indijski profesor Shahid Jameel.

Različica »delta plus« v tem trenutku sicer še ne prevladuje v Indiji, vendar skrbi znanstvenike.

Shahid Jameel  Vir: You Tube posnetek zaslona
Shahid Jameel. Vir: YouTube, posnetek zaslona

Profesor Jameel pojasnjuje, da bi se to lahko zgodilo zato, ker delta plus ne samo, da poseduje vse značilnosti originalnega delta seva, pač pa ima tudi mutacijo, znano kot K417N, ki je bila odkrita v beta različici v Južni Afriki.

»Zelo dobro je znano, da lahko beta različica premaga večino cepiv veliko bolje  kot Alfa ali celo Delta sev,« opozarja profesor.

To pa posredno dokazuje tudi odločitev Južne Afrike, ki je zavrnila kontingent cepiv AstraZenece s trditvijo, da so neučinkovita proti njihovi različici koronavirusa.

Za zdaj še ni dokazov, da bi bila »delta plus« sev bolj prenosljiv, v Indiji pa ga tudi še ni veliko, kajti »20 primerov na 25.000 odkritih - ni nič.«

Toda za prave podatke je potrebno »sekvencionirati več.«

Profesor Jameel pa istočasno opozarja, da bi delta plus lahko bila uspešna tudi pri premagovanju novih zdravil na bazi antiteles, ki se v Indiji prodajajo pod imeni Roche in Cipla.

Koronavirus - napredovanje bolezni
Koronavirus - napredovanje bolezni. Vir: Twitter

Na podoben način je v seriji tvitov ameriški znanstvenik Eric Feigl-Ding zapisal, da je cepivo AstraZenece samo okoli 60 odstotno učinkovito proti delta različici SARS-CoV-2, ne pa 90 odstotkov.

Učinkovitost Pfizerja je 88 odstotkov, samo en odmerek kateregakoli cepiva pa v povprečju predstavlja le 33 odstotno zaščito.

Čeprav delta plus različica še ni razširjena po svetu (do 17. junija so jo odkrili v 63 primerih, od tega šest v Indiji) bi se lahko to do jeseni spremenilo, kajti tudi sama različica »delta« je bila decembra leta 2020 v Indiji prisotna v le nekaj primerih, nato pa je odigrala veliko vlogo v njihovem drugem valu.

To seveda prinaša nekaj spoznanj tudi za Slovenijo.

Očitno je, da je vsako cepljenje dobrodošlo in ga je potrebno čim prej pospešiti.

Očitno je, da je vsako cepljenje dobrodošlo in ga je potrebno čim prej pospešiti. Drugo spoznanje pa je, da si s cepivom AstraZenece na dolgi rok ne bomo mogli pomagati.

Drugo spoznanje pa je, da si s cepivom AstraZenece na dolgi rok ne bomo mogli pomagati.

Izposojanje cepiv AstraZenece od Madžarske je bilo tako očitno le dobra propagandna poteza in nič več.

To cepivo v boju proti novim različicam koronavirusa preprosto ne bo več učinkovito, če ga bo Slovenija res vrnila ali pa ne, pa bo tudi za Madžarsko kmalu postalo nepomembno.

Še več, če bo Slovenija namesto AstraZenece Madžarski vračala na primer cepiva Pfizerja, bi bila cena te »izposoje« za Slovenijo lahko hudo resna izguba.

Delite članek