REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Poveljnik ukrajinske vojske: Ruska mobilizacija uspela, dajte mi orožje, ali pa jim bomo prisiljeni prepustiti ozemlja!

Poveljnik ukrajinske vojske: Ruska mobilizacija uspela, dajte mi orožje, ali pa jim bomo prisiljeni prepustiti ozemlja!Na nasprotnih bregovih: ukrajinski general Zalužni in ruski vojak. Vir: Zajem zaslona, Telegram

Nedavno je The Economist intervjuval tri ukrajinske voditelje, med njimi tudi visoka poveljnika, ki vodita vojno v Ukrajini. Zanimivo je, da so jih zahodni mediji, vključno s slovenskimi, večinoma popolnoma ignorirali, čeprav je od 15. decembra preteklo že kar nekaj dni.

Kljub temu pa so nekateri poudarki iz teh pogovorov zelo povedni.

Intervjuji so seveda polni propagandnih izjav o neustrašnosti in odločnosti ukrajinskh oboroženih sil, toda tu in tam je mogoče najti nekaj zanimivih zrn resnice.

Prvi intervju z Volodimirjem Zelenskim, ukrajinskim predsednikom, ne prinaša nič zanimivega.

»Ljudje nočejo sklepati kompromisov glede ozemlja,« pravi Zelenski in opozarja, da bi »zamrznitev« konflikta z ukrajinsko zemljo v ruskih rokah preprosto opogumila predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina.

»In zato je zelo pomembno ... da gremo na naše meje iz leta 1991,« svoj nerealističen načrt predstavi predsednik Ukrajine.

Drugi intervju je z generalom Valerijem Zalužnim, vrhovnim poveljnikom oboroženih sil Ukrajine. Tretji intervju je z generalpolkovnikom Oleksandrom Sirskim, poveljnikom ukrajinskih kopenskih sil.

Vsi trije so poudarili, da je izid vojne odvisen od naslednjih nekaj mesecev.

Prepričani so, da Rusija pripravlja novo veliko ofenzivo, ki naj bi se začela že januarja.

Toda ne general Zalužni ne general Sirski ne zvenita zmagoslavno.

Eden od razlogov je stopnjevanje zračne vojne.

Rusija od oktobra skoraj vsak teden tolče po ukrajinskih elektrarnah in omrežju z brezpilotnimi letali in raketami, kar povzroča dolge in pogoste izpade elektrike.

Pri tem si Kremelj pomaga tudi s poceni brezpilotniki, ki jih je Teheran ali priskrbel Moskvi ali pa omogočil prenos tehnologije za njihovo hitro izdelavo v Rusiji – zelo verjetno v zameno za posodobitev svojih zračnih sil.

General Sirski se strinja: 'Sovražnika ne bi smeli podcenjevati. Niso šibki ... in imajo zelo velik potencial v smislu vojaške sile.'

Zahodni mediji pa trdijo, da Rusiji zmanjkuje natančno vodenih raket.

Ruske sile so jih medtem uporabile 4500 in še vedno ni opaziti, da bi jih zmanjkalo.

»Zdi se mi, da smo na robu,« opozarja general Zalužni.

Več velikih napadov bi lahko popolnoma onesposobilo mrežo, opozarja vrhovni poveljnik oboroženih sil Ukrajine.

»Takrat žene in otroci vojakov začnejo zmrzovati,« pravi.

»Kako bodo po tem razpoloženi borci? Ali lahko brez vode, svetlobe in toplote govorimo o pripravi rezerv za nadaljnji boj?« sprašuje poveljnik ukrajinske vojske.

Drugi izziv so boji, ki trenutno potekajo v Donbasu, predvsem okoli mesta Bahmut.

General Sirski, ki pride na razgovor z novinarjem Economista v vzhodno Ukrajino je zelo utrujen, njegov obraz je zabuhel zaradi pomanjkanja spanja in pravi, da se je ruska taktika tam spremenila pod poveljstvom Sergeja Surovikina, ki je prevzel vodstvo ruskih sil oktobra.

Priznava, da je vsak, ki podcenjuje rusko vojsko - obsojen na poraz.

Wagnerjeva skupina, plačanci, ki so celo bolje opremljeni kot redna ruska vojska, se bori v prvem ešalonu, pojasnjuje general Sirski.

Enote iz ruske republike Čečenije in druge redne enote so zadaj. Toda medtem ko so se te sile nekoč bojevale ločeno, danes sodelujejo v oddelkih z 900 vojaki ali več, ki se večinoma premikajo peš.

Bahmut ni posebej strateška lokacija. Čeprav leži na cesti proti Slovjansku in Kramatorsku, dvema velikima mestoma, ima Ukrajina še več obrambnih linij, na katere se lahko opre v tej smeri, pravita generala.

Še več, Rusiji primanjkuje vojske za izkoriščanje preboja. Smisel njenega neusmiljenega napada na Bahmut je po mnenju ukrajinskih generalov ukrotiti ali »prikovati« ukrajinske enote, tako da jih ni mogoče uporabiti za krepitev ofenziv v provinci Lugansk na severu.

»Zdaj nam sovražnik poskuša prevzeti pobudo,« pravi general Sirski. »Poskuša nas prisiliti, da gremo v popolno obrambo.«

»Zdaj nam sovražnik poskuša prevzeti pobudo,« pravi general Sirski. »Poskuša nas prisiliti, da gremo v popolno obrambo.«

Toda če Bahmut ni strateška lokacija, zakaj ukrajinska vojska vanj pošilja vedno več vojakov?

Na tej točki se generala zmrdujeta, izmikata odgovoru, in ne povesta resnice.

Zgornji posnetek ukrajinskih vojakov, ki imajo dovolj slabih razmer v Bahmutu pove dovolj.

Rusija uporablja Bahmut ne samo za »prikovanje« ukrajinskih enot.

To počne zaradi njihovega uničenja, z do 500 ubitimi ali ranjenimi ukrajinskimi vojaki na dan. Prava operacija poteka drugje.

Proti fronti se valijo nove in nove kolone ruskih tankov:

Ukrajina se prav tako sooča s ponovno grožnjo iz Belorusije, ki je poleti začela velike vojaške vaje.

3. decembra je Sergej Šojgu, ruski obrambni minister, obiskal belorusko prestolnico Minsk, da bi razpravljal o vojaškem sodelovanju.

3. decembra je Sergej Šojgu, ruski obrambni minister, obiskal belorusko prestolnico Minsk, da bi razpravljal o vojaškem sodelovanju.

General Zalužni ima precej realen pogled na to, kar prihaja: »Ruska mobilizacija je delovala.«

»Car jim reče, naj gredo v vojno, in gredo v vojno,« pravi general Zalužni.

General Sirski se strinja: »Sovražnika ne bi smeli podcenjevati. Niso šibki ... in imajo zelo velik potencial v smislu vojaške sile.«

Navaja tudi primer, kako so ruski naborniki, opremljeni le z osebnim orožjem, uspešno upočasnili ukrajinske napade na Kremino in Svatove v provinci Lugansk – čeprav je tudi jesensko blato pomagalo.

Posnetek ukrajinskega vojaka in udara ruske granate blizu zaklonišča (zgoraj) kaže samo del nevarnosti na fronti...

Mobilizacija je prav tako omogočila Rusiji, da pogosteje izmenjuje svoje sile na frontnih črtah in zunaj njih, kar je Rusom omogočilo počitek in okrevanje. »V tem pogledu imajo prednost,« priznava ukrajinski general Zalužni.

Toda oba ukrajinska generala verjameta, da je glavni razlog, zakaj je Rusija mobilizirala toliko mladih moških ta, da se pripravlja na ofenzivo, odkar je poleti spodletelo njeno prizadevanje za osvojitev Donbasa.

»Tako kot v [drugi svetovni vojni] ... nekje onkraj Urala pripravljajo nove vire,« pravi general Zalužni, ko spominja na odločitev Sovjetske zveze, da premakne obrambno industrijo na vzhod, izven dosega nacističnih bombnikov.

»Pripravljeni so 100 odstotkov,« sklene, prepričan, da bi se večji ruski napad lahko zgodil »februarja, v najboljšem primeru marca in v najslabšem primeru konec januarja.« In lahko pride od kamorkoli, opozarja: v Donbasu, kjer si Putin močno želi zavzeti preostanek province Doneck; na jugu proti mestu Dnipro; in tudi proti samemu Kijevu.

Pravzaprav je nov napad na prestolnico neizogiben, meni: »Ne dvomim, da bodo ponovno napadli Kijev.«

»Pomembneje je, da se zdaj osredotočimo na kopičenje virov za dolgotrajnejše in težje bitke, ki se lahko začnejo naslednje leto.«

General medtem gradi in zadržuje rezerve, kar je problematično za prve bojne vrste: »Skušnjava je poslati rezerve. Pametnejša strategija je, da jih zadržimo… Naj mi vojaki v jarkih oprostijo,« pravi general Zalužni.

»Pomembneje je, da se zdaj osredotočimo na kopičenje virov za dolgotrajnejše in težje bitke, ki se lahko začnejo naslednje leto.«

Ukrajina ima dovolj mož pod orožjem – več kot 700.000 v takšni ali drugačni uniformi, od katerih jih je več kot 200.000 usposobljenih za boj.

Vendar pa tudi tujim plačancem, kot kažejo posnetki, ni lahko:

Tudi materiala primanjkuje. Strelivo je ključnega pomena, pravi general Sirski. »Topništvo ima v tej vojni odločilno vlogo,« ugotavlja. »Zato je vse res odvisno od količine zalog in to v mnogih primerih določa uspeh bitke.«

Arzenal, ki ga zahteva, je večji od skupnih oklepnih sil večine evropskih vojsk.

General Zalužni, ki vzgaja nov vojaški korpus, našteje seznam želja: »Vem, da lahko premagam tega sovražnika,« pravi. »Ampak potrebujem sredstva. Potrebujem 300 tankov, 600-700 IFV [bojnih vozil pehote], 500 havbic.«

Arzenal, ki ga zahteva, je večji od skupnih oklepnih sil večine evropskih vojsk.

Ali vrhovni poveljnik oboroženih sil Ukrajine Zalužni res verjame, da bi mu zavezniki in ZDA in zveze NATO lahko priskrbeli še to silo?

Zelo verjetno se zaveda, da tega ne bo dobil.

The Economist poudarja, da je donatorjem orožja zmanjkalo skoraj vsega...

6. decembra se je ameriški kongres načeloma strinjal, da Pentagonu dovoli nakup 864.000 155-milimetrskih topniških granat, več kot 12.000 GPS-vodenih granat Excalibur in 106.000 GPS-vodenih raket GMLRS za HIMARS – teoretično dovolj, da vzdržuje najintenzivnejšo stopnjo streljanja v Ukrajini pet mesecev neprekinjeno.

Toda to orožje bo proizvedeno šele čez nekaj let, ne pa pravočasno za spomladansko ofenzivo.

Ukrajinske tanke pa ruske sile (spodaj) uničujejo danes - in pomoč potrebuje ukrajinske vojska danes in ne šele čez nekaj let...

»Lahko bi in morali bi zavzeti veliko več ozemlja,« vztraja general Zalužni. Vendar hkrati priznava možnost, da bi se ruski napredek lahko izkazal za močnejšega od pričakovanega ali ukrajinskega za šibkejšega, z besedami: »Ni še čas, da bi nagovoril ukrajinske vojake tako, kot je Mannerheim nagovoril finske vojake.«

Sklicuje se na govor, ki ga je imel finski najvišji general vojakom leta 1940 po mirovnem sporazumu, ki je del ozemlja Finske po kratki vojni - prepustil Sovjetski zvezi.

Da situacija ni dobra, kažejio tudi izjave ukrajinskih vojakov, da so za njihovi hrbti nacionalisti, ki streljajo v tiste, ki bi se radi umikali.

Zalužni je po oceni ameriškega vojaškega strokovnjaka Scotta Ritterja dal jasno vedeti ZDA: Dajte mi potrebno orožje, ali pa bom moral priznati poraz.

V bistvu zahteva novo vojsko, ocenjuje Ritter.

Ukrajinsko gospodarstvo je med tem pred zlomom.

Letos se je ukrajinski BDP zmanjšal za 33 odstotkov, prihodnje leto pa se bo zaradi nadaljevanja napadov na električna omrežja zmanjšal še za 5 ali 10 odstotkov.

Zalužni je po oceni ameriškega strokovnjaka Scotta Ritterja dal jasno vedeti ZDA: 'Dajte mi potrebno orožje, ali pa bom moral priznati poraz.' V bistvu zahteva novo vojsko, ocenjuje Ritter.

Inflacija je kljub milijardam dolarjev pomoči nad 20 odstotki, brezposelnost pa nad 30 odstotki.

Velika kovinska in rudarska industrija je prenehala delovati, ker potrebuje preveč elektrike.

Medtem zahodna pomoč po kapljicah prihaja v Ukrajino. A nič ne kaže, da je bo dovolj.

Ni nenavadno da intervjujev s tako duhamornimi sporočili zahodni mediji niso želeli v večjem obsegu predstavljati zapeljani zahodni javnosti, ki še vedno verjame, da bo Rusija v Ukrajini »premagana.«

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke