Pošiljanje raket večjega dosega Ukrajini zahteva nove ruske ofenzive: Vladimir Putin vojski določil nove naloge

Včeraj smo ocenili, da bo pošiljanje novih ameriških »raketnih bomb« z večjim dosegom v Ukrajino prisililo »rusko vojsko, da zavzame še več ukrajinskega ozemlja v smeri proti zahodu.«

In to se sedaj res dogaja.

ZDA in ameriške oprode (na primer nekdanji britanski premier Boris Johnson, ki je - med ostalim - napačno ocenil tudi učinke brexita) se tako res trudijo, da se vojna v Ukrajini še podaljša in postaja vse nevarnejša.

The Japanese didn’t want to fall for America’s little atomic box of tricks either pic.twitter.com/Npi1x26CeT

— Pig Iron Man (@thepigironman) February 2, 2023

Od sedaj naprej bo namreč ogrožen širok pas ozemlja znotraj ruskega ozemlja, ki je nesporno del Rusije.

Na odgovor Moskve ni bilo potrebno čakati predlogo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je tako še istega dne, ko je postala znana odločitev o pošiljanju ameriških »raketnih bomb« že določil novo misijo za rusko vojsko, točno tako, kot smo napovedali.

Predsednik Rusije je dejal, da želi »odpraviti možnost«, da bi Ukrajina bombardirala obmejna območja države.

Ukrajina ne bi smela imeti možnosti ciljati na obmejna območja Rusije, je v ponedeljek dejal predsednik Vladimir Putin in dodal, da gre za misijo obrambnega ministrstva v Moskvi.

Njegove pripombe so prišle dan po ukrajinskem obstreljevanju blizu naftovoda v regiji Brjansk in sredi govoric, da se ZDA pripravljajo Kijevu izročiti izstrelke večjega dosega.

BREAKING NEWS: White House insiders leak that Russia will soon likely take the strategically insignificant Ukrainian town of Bakhmut in the strategically insignificant area of Donbass resulting in the ultimate loss of the strategically insignificant nation of Ukraine.

— Garland Nixon (@GarlandNixon) February 1, 2023

»Seveda je prednostna misija odpraviti samo možnost napadov, to pa je naloga vojske,« je dejal Putin med videokonferenco o delu na infrastrukturi v obmejnih regijah Belgoroda, Brjanska in Kurska ter Krima.

Ruski vojaki na vseh frontah imajo sedaj jasen cilj – potisniti sovražnika tako daleč, da bodo osvobodili ne zgolj doslej okupirana območja entitet, ki so se osamosvojile in priključile Rusiji, pač pa potisniti ukrajinsko vojsko tako daleč vstran od njihovih meja, da jih ukrajinske sile z novim ameriškim orožjem ne bodo več mogle ogrožati.

To pa pomeni najmanj 150 kilometrov vstran – v tem trenutku.

Če ukrajinska vojska nato dobi rakete s še večjim dosegom - pa bi se ta postopek lahko ponovil.

Približno 3700 prebivalcev obmejnih vasi v regiji Belgorod je bilo namreč razseljenih zaradi ukrajinskih topniških napadov, je na srečanju dejal podpredsednik vlade Marat Kušilin in dodal, da je vlada namenila sredstva, da jim zagotovi stanovanja in vse ostalo, kar potrebujejo.

Oblasti v Belgorodu in Brjansku so v torek zabeležile po dva ukrajinska topniška napada.

Putin said that following a meeting with the Belgorod governor, he gave instructions to support and restore regions after shelling from Ukraine pic.twitter.com/ZR0xPnIh1c

— War Monitor (@WarMonitors) February 1, 2023

V regiji Brjansk je en izstrelek padel na polje blizu podpostaje naftovoda Družba (Prijateljstvo), ki transportira nafto na Zahod.

Pretok nafte ni bil prizadet, vendar je osebje naftovoda v visoki pripravljenosti, je Transneft sporočil v komentarju o incidentu.

Po poročanju z območja bojnih operacij so bile v torek tarče ukrajinskih topov in raket tudi tri vasi v regiji Belgorod in ena v Kursku.

Ob tem pa so na Ljudsko republiko Doneck ukrajinske sile izstrelile tudi 150 granat.

Vlada v Kijevu je svoje zahodne podpornike večkrat prosila za rakete daljšega dosega, na primer za vojaški taktični raketni sistem MGM-140 (ATACMS), ki ima doseg približno 300 km.

Po poročanju Wall Street Journala so ZDA sprva na skrivaj sabotirale raketne topniške sisteme HIMARS, dostavljene Ukrajini, zato ne morejo izstreliti ATACMS, tudi če jih Kijev nekako uspe dobiti.

V torek pa je Reuters poročal, da se Washington pripravlja na vključitev drugačne rakete z dosegom do 150 km, ki še vedno omogoča kijevskim silam, da napadejo globoko v Rusiji.

Bomba majhnega premera, ki se izstreli z zemlje (GLSDB), je sestavljena iz letalske bombe, nameščene na raketni motor in jo je mogoče izstreliti iz raketnega metalca HIMARS.

Že pred tem je vodja ukrajinske obveščevalne službe Kiril Budanov zagrozil, da bodo »težave znotraj Rusije«, dokler Kijev ne obnovi meja, na katere se nanaša.

pic.twitter.com/2acVhwRJVs

— Salgado Yuri (@salgado57) February 1, 2023

Besede Budanova so sledile komentarjem Alekseja Danilova, vodje ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo, ki je decembra govoril o možnostih »eksplozij« po vsej Rusiji.

Kremelj je Washington večkrat opozoril, da dobava težkega orožja Ukrajini tvega prestop ruskih »rdečih črt« in pomeni neposredno vpletanje ZDA in NATO pakta v konflikt.

ZDA in njihovi zavezniki vztrajajo, da niso udeleženi v sovražnostih, vendar še naprej oborožujejo Kijev.

Rusija zato pripravlja nove ofenzive.

Slovenski mediji sicer pišejo, da »spomladanska ruska ofenziva, ki bi ji sledila ukrajinska protiofenziva, že dolgo velja za verjetno« toda v resnici je vse bolj neverjetno, da bi bila Ukrajina sploh še sposobna izvesti ofenzivne operacije.

Za to preprosto nima ne sredstev in ne vojakov.

Slovenija je prestreljena z ruskimi vohuni. Vsak, ki ni naš, je za Putina.

— Sašo Ornik (@jinaver) January 30, 2023

Tudi ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski je v sredo zvečer dejal, da Rusija ob obletnici začetka posebne vojaške operacije 24. februarja pripravlja val ofenziv in da so ruske enote dobile nalogo, da »presežejo meje« vzhodnih regij Doneck in Lugansk.

Nove ameriške rakete so zato zastrupljeno darilo – ruski vojski od včeraj naprej dajejo razlog, da napreduje proti zahodu tudi izven meja entitet, ki so se osamosvojile in Rusiji priključile ob jesenskih referendumih.