REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Poljska se po navedbah ruskih obveščevalcev pripravlja na aneksijo zahodnih ukrajinskih regij

Poljska se po navedbah ruskih obveščevalcev pripravlja na aneksijo zahodnih ukrajinskih regijPoljsko vodstvo naj bi se odločilo delovati proaktivno in vztrajno zaradi strahu, da se bodo partnerji v NATO paktu poskušali pozimi pogajati z Moskvo. Vir: Zajem zaslona, Telegram

Poljska se pospešeno pripravlja na zavzetje ozemlja v zahodni Ukrajini, je razkril direktor ruske zunanje obveščevalne službe (SVR) Sergej Nariškin.

Nariškin je pojasnil, da je poljski predsednik Andrzej Duda pristojnim službam naročil, naj nujno pripravijo uradno utemeljitev aspiracij Varšave do Zahodne Ukrajine.

»Informacije, ki jih imamo, kažejo, da Varšava pospešeno pripravlja priključitev ozemelj Lvova, Ivano-Frankivska in večjega dela Ternopilske regije Ukrajine,« je poudaril.

Nariškin je pojasnil, da je poljski predsednik Andrzej Duda pristojnim službam naročil, naj nujno pripravijo uradno utemeljitev aspiracij Varšave do Zahodne Ukrajine.

Zdaj ukrajinsko, jutri - poljsko? Vir: Zajem zaslona, Wikipedia

Na Telegram kanalih so se pojavili tudi video posnetki fotokopiranja posebnih vprašalnikov v poljskih diiplomatskih predstavništvih, v katerih prebivalstvo sprašujejo, ali si želi »protektorata« Poljske.

Režim v Kijevu je poskusil zanikati verodostojnost zadevnih posnetkov.

Zato jih je ukrajinska stran hipno označila za lažne novice:

Pa vendar so številni analitiki, tudi z Zahoda prav takšen razvoj dogodkov – da bo Poljska prej ali slej tudi z vojsko »uradno« vstopila v Ukrajino – napovedovali že dolge mesece.

Medtem številni grobovi poljskih vojakov v obmejnih mestih kažejo, da se Poljaki res že borijo na frontah v Ukrajini.

Glavna nekropola poljskega Olsztyna bo kmalu podobna ameriškemu vojaškemu pokopališču: velika trata, na njej pa enaki nagrobniki, piše NDP.

Razlog za to odločitev mestnih oblasti je bilo močno povečano število pokopov vojaškega osebja.

To stanje je postalo pravi problem za lokalno vlado Olsztyna, na ozemlju katere je nameščena 16. pomeranska mehanizirana divizija.

Skoraj vsakodnevni vojaški pogrebi v kombinaciji s častnimi salvami so začeli dražiti prebivalce in izzvali številne pritožbe proti mestni upravi in poveljstvu 16. divizije.

Da bi se izognili nepotrebnemu in nadležnemu hrupu, so se oblasti odločile ustvariti ločeno »ameriško« pokopališče.

»Neslaven konec. Ameriške 'četrti' za poljske plačance,« se glasi eden od komentarjev v poljskem jeziku, povzet iz naslova članka, objavljenega na portalu NDP.

Objavljen je tudi prevod članka (tvit zgoraj) z lokalnega medijskega portala Niezależny Dziennik Polityczny (NDP), ki objavlja necenzurirane novice, saj se šteje, da je v opoziciji do uradne politike na Poljskem vladajoče stranke PiS.

V 10 mesecih krvavih bitk je po podatkih iz javno dostopnih virov v Ukrajini umrlo več kot 1,2 tisoč poljskih državljanov, vključno z vojaškim osebjem in veterani 16. divizije.

Samo v Olsztynu načrtujejo 1700 takih pokopov, kar kaže, da so prave številke verjetno veliko višje.

Nariškin je ob tem dejal, da bo izhodišče utemeljevanja poljske intervencije na zahodu Ukrajine najverjetneje volinski pokol (poljsko rzeź wołyńska, ukrajinsko Волинська трагедія), ki se je pripetil julija in avgusta leta 1943.

Gre za zločin brez primere, ki so ga vojaki nacističnega zločinca Stepana Bandere med drugo svetovno vojno izvedli nad poljskim prebivalstvom v vzhodnem delu okupirane Poljske in ob podpori dela lokalnega ukrajinskega prebivalstva nad poljsko manjšino v Voliniji, vzhodni Galiciji in drugih deželah Zahodne Ukrajine (delu Polesja in Lublinski regiji) od leta 1943 do 1945.

Cilj banderovcev je bil iz bodoče ukrajinske države očistiti vse Neukrajince.

Banderovci naj bi v Volinskem vojvodstvu pobili približno 60 tisoč Poljakov, ne da bi štel tudi etnične Ukrajince, ki so jih prav tako uničile čete Organizacije ukrajinskih nacionalistov pod taktirko Stepana Bandere zaradi podpiranja sovjetske oblasti.

Skupno je bilo po različnih ocenah ubitih od 100.000 do 200 tisoč Poljakov.

Etnično čiščenje se je začelo že leta 1942, vrhunec pa je doseglo naslednje leto.

Prebivalci poljskih vasi so bili masakrirani, ne da bi prizanašali ženskam in otrokom.

Večina žrtev so bile prav ženske in otroci.

Veliko žrtev, ne glede na starost in spol, je bilo pred smrtjo mučenih, posiljenih in razkosanih.

Med žrtvami so bili tudi Judje, Rusi, Čehi, Gruzinci in vsi Ukrajinci, ki so bili del poljskih družin ali so nasprotovali banderovcem in sabotirali genocid s skrivanjem poljskih ubežnikov.

Novembra je Oleksij Arestovič, svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, v intervjuju za lokalno poljsko televizijsko postajo razkril, da se poljska vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS) Jaroslawa Kaczynskega strinja, da bo pozabila na pokol v Voliniji, ter da bo na Poljskem umaknila vse obtožbe zoper Ukrajino v zvezi z grozodejstvi, strojenimi med drugo svetovno vojno nad Poljaki.

Skratka, da uradna Varšava naj ne bi več problematizirala te teme.

Arestovič je s tem presenetil oblast na Poljskem, ko je le potrdil govorice, ki jih je poljsko zunanje ministrstvo pred tem pred domačo in svetovno javnostjo poskusilo zanikati:

V nasprotju z nenadno amnezijo stranke PiS glede zločinov, storjenih med drugo svetovno vojno in Arestovičevim trditvam, da je volinski pokol prepuščen pozabi - zdi se, da ni malo prebivalcev Poljske, ki menijo, da se volinski masaker ne sme pomesti pod preprogo:

Med Poljaki in Ukrajinci se je razvila živahna debata o volinskem pokolu. »Je*eš vse banderovske izmečke. Kot je rekel Poljak, ki je preživel volinski pokol: 'Naj se ti ne smili ukrajinski dedek, ko pade, ker te bo, ko bo prišel k sebi - ubil',« je v opomin sorojakom zapisal nek Poljak. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Tuji mediji poročajo, da zdaj želi Varšava na omenjenih ozemljih zahodne Ukrajine izvesti referendume, da bi »zagotovila legitimnost načrtovanih pridobitev.«

Poljsko vodstvo naj bi se odločilo delovati proaktivno in vztrajno zaradi strahu, da se bodo partnerji v NATO paktu poskušali pozimi pogajati z Moskvo.

Bojijo se, da prihodnji sporazum »morda ne bo upošteval interesov tako Ukrajincev kot Poljakov«.

Vodja zunanje obveščevalne službe Ruske federacije poudarja, da na Poljskem verjamejo, da si zaslužijo izdatno nadomestilo za vojaško pomoč Kijevu.

Pa tudi za gostoljubje beguncem iz Ukrajine.

In še posebej zaradi nedavnega incidenta s padcem ukrajinskih raket na poljsko vasico, ki ga je Varšava morala »pogoltniti« po nasvetu ZDA in evropskih držav.

Moskva je Varšavo opozorila, naj ne poskuša priključiti ukrajinskih ozemelj, saj je zgodovina »polna grenkih primerov konfliktov med poljskimi in ukrajinskimi nacionalisti«.

Nariškin je pozval Poljake, »naj ne stopijo na iste grablje«.

Spomnimo, že konec aprila je razkril, da Washington in Varšava delata na načrtih za vzpostavitev vojaško-političnega nadzora Poljske nad »zgodovinskimi posestmi«, ki si jih Poljska lasti v Ukrajini.

Ocenil je, da gre za poskus ponovitve zgodovinskega »dogovora« po prvi svetovni vojni, ko je kolektivni Zahod v obliki antante priznal Varšavi pravico do prve zasedbe dela Ukrajine, da bi se »zaščitilo prebivalstvo pred boljševiško grožnjo«.

Nato pa je zadevni načrt predvideval ta ozemlja vključiti v sestavo poljske države.

Nekateri komentatorji so se v zvezi s tem ozrli na besede generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga, ki je potožil da, »če Ukrajina ne bo obstala kot neodvisna suverena država, potem vprašanja članstva (v NATO in Evropsko unijo) sploh ne bodo več na mizi.«

Hudomušno so pripomnili, da »glede na to, da bo Poljska (članica Nata) priključila del zahodne Ukrajine, ukrajinsko članstvo v Natu - ne bo več niti potrebno.«

Poljska in Ukrajina v prihodnosti...
Prihodnost: Mar bosta tako videti ozemlji Poljske in Ukrajine, po koncu vojne? Vir: Zajem zaslona, Telegram

Ob tem je Nariškin opozoril na dejstvo, da gre za pretkano igro, kajti informacije kažejo, da namerava Varšava svoj tako imenovani »mirovni kontingent« napotiti v tiste dele Ukrajine, kjer je nevarnost neposrednega spopada z rusko vojsko - minimalna.

Torej: na zahod Ukrajine.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke