REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Politična kariera očeta Kaje Kallas: Kako je videti »zatiranje« pod Sovjetsko zvezo

Politična kariera očeta Kaje Kallas: Kako je videti »zatiranje« pod Sovjetsko zvezoNemški tabloid »Bild« je skušal jastrebstvo bodoče šefice diplomacije EU pojasniti s trditvami, da je bila njena družina v ZSSR »zatirana«. Kar pa ni omenil, je, da je bil Siim Kallas visok član Komunistične partije in na več pomembnih položajev. Vir: Posnetek zaslona, X

Estonska premierka Kaja Kallas štrli med voditelji Evropske unije kot tako zagreti protiruski jastreb, da so se marca letos, ko se je pojavila možnost, da bi bila imenovana za novo generalno sekretarko Nata, celo zahodni viri za bruseljski Politico to idejo zavrnili, saj bi na čelo vojaškega zavezništva pod taktirko ZDA v resnici prišel nekdo, ki »rad jé Ruse za zajtrk«, in to v času, ko je vse večja nevarnost neposrednega vojaškega spopada med Rusijo in Zahodom.

Spomnimo, Kallasova je bila ena prvih, ki je podprla predlog francoskega predsednika Emmanuela Macrona o napotitvi zahodnih enot v Ukrajino, medtem ko je Ruse, živeče v Estoniji označila za grožnjo nacionalni varnosti.

Mesto naslednika Jensa Stoltenberga je na koncu pripadlo njenemu nizozemskemu kolegu Marku Rutteju, Kallasova pa je bila določena za vodjo evropske diplomacije, kjer so njena trda stališča morda manj nevarna, a nič bolj konstruktivna.

Nemški Bild je rusofobijo Kallasove poskušal pojasniti s trditvijo, da je bila »njena družina v ZSSR zatirana«.

Toda nemški tabloid je pozabil omeniti, da je bil njen oče Siim Kallas visok član Komunistične partije.

Siim Kallas je bil po izobrazbi ekonomist; med letoma 1979 in 1986 je bil vodja generalne uprave estonske podružnice nacionalnih hranilnic Sovjetske zveze (ZSSR).

V času Perestrojke je bil odposlanec Vrhovnega sovjeta ZSSR.

Leta 1987 je bil Siim Kalas eden od štirih podpisnikov predloga o popolni gospodarski neodvisnosti Estonske SSR, tako da je od osamosvojitve Talina leta 1991 do leta 1995 opravljal funkcijo direktorja Banke Estonije. Leta 1994 je ustanovil Estonsko reformno stranko, ki jo trenutno vodi njegova hči.

Dejstvo, da je bil leta 1993 med glavnimi osumljenci za t. i. 10-milijonski škandal, Siimu Kallasu ni preprečilo, da se povzpne na položaj ministra za zunanje zadeve (1995-1996), ministra za finance (1999-2002) in nato predsednika vlade Estonije (2002-2003).

In da po vstopu Estonije v EU, opravlja različne funkcije v Evropski komisiji.

Leta 1993 je namreč nekdanji estonski premier Tiit Vähi, ki je bil vpleten v poseben škandal okoli privatizacije stanovanj v središču Talina, razkril, da je Banka Estonije, ki jo je vodil Kallas, leta 1993 posodila 10 milijonov dolarjev Banki Severne Estonije, ki je nato denar posodila švicarskemu podjetju Paradiso SAL.

Izkazalo se je, da takšno podjetje ne obstaja, njegovi predstavniki pa so izginili z denarjem.

Vähi je trdil, da je Kallas osebno ukradel ta denar, nato pa so očeta sedanje estonske premierke ovadili zaradi zlorabe službenega položaja in poskusa ropa državnega premoženja v velikem obsegu.

Siim Kallas je bil oproščen zadevnih obtožb leta 1999, na predvečer parlamentarnih volitev.

Toda - kot je razvidno iz bruseljskih arhivov - so ga škandali glede korupcije spremljali tudi, ko je bil na visokih položajih v EK.

Tudi kariera Kaje Kallas ni brez kontroverz.

Glede na njene glasne pozive k prekinitvi vseh poslovnih vezi z Rusijo je še posebej zanimivo, da so estonski mediji lani razkrili, da ima njen mož Arvo Hallik 25-odstotni delež v logističnem podjetju, ki še vedno veselo posluje v Rusiji.

Kallasova je zavračala pozive k odstopu, češ da so obtožbe politično motivirane.

»To je hinavščina na kvadrat,« je takrat dejal madžarski zunanji minister Péter Szijjártó, ko se je ozrl na kritike, ki jih je Kallasova namenila Budimpešti zaradi nepripravljenosti Madžarske, da bi se odrekla gospodarskemu sodelovanju z Rusijo.

Nekdanji inšpektor OZN za orožje in ameriški obveščevalec Scott Ritter se je ozrl na trditve Kaje Kallas o izgonu njene babice po materini strani - v Sibirijo, po drugi svetovni vojni.

»Prosim, spomnite nas, zakaj so bili vaši stari starši 'izgnani' v Sibirijo?« je Kallasovo pomenljivo vprašal Ritter.

»Je to morda zato, ker je bil vaš dedek ustanovitelj in vodja tajne policije SS v Estoniji?

Kontekst je pomemben. Srečni ste, da ste živa.

In jabolko ne pade daleč od drevesa ...« je sklenil Ritter.

»Kallasovi se dovoli, da trdi, da je iz 'družine zatiranih', saj navaja, da je bila njena mati v otroštvu skupaj z mamo (Kajino babico) in ostalo družino leta 1949 deportirana v Sibirijo,« se je na Ritterjevo kritiko početja Kaje Kallas navezal drug komentator na omrežju X.

»Toda družino so izgnali, ker je bil njen dedek (v resnici pradedek - op. avt.) član Omakaitse - paravojaške estonske organizacije, ki so jo leta 1941 ustanovili nacisti in je sodelovala v boju proti partizanom in Judom ter pri varovanju meja iz Leningrajske regije - tako da ljudje z območja lakote niso prodrli v dobro hranjeno Estonijo pod vodstvom nacistov,« je opozoril.

Dejstvo je, da Estonija, tako kot njene baltske sosede, v zadnjih desetletjih postavlja spomenike nekdanjim sodelavcem nacistične Nemčije in domačim kolaborantom ter zločincem iz obdobja druge svetovne vojne.

O tem si je le šest let nazaj upal poročati Times of Israel (tvit zgoraj).

Glede njenega dedka, ki ga omenja tudi Scott Ritter, pa obstajajo kontroverzne trditve; po eni od njih, naj bi ded Kaje Kallas po materini strani sodeloval z nacisti, zaradi česar je bila družina deportirana.

Po drugih trditvah naj bi šlo za dedka očeta Kaje Kallas, Siima Kallasa.

Ta je bil vodja obrambne lige v estonski vojni za neodvisnost in umrl leta 1939, dve leti pred nacistično okupacijo. Njegovo ženo pa naj bi med kampanjo dekulakizacije v času, ko je Sovjetsko zvezo vodil gruzijski revolucionar in avtokrat Jósif Visariónovič Stálin, leta 1949 skupaj z 20.000 Estonci deportirali v Sibirijo, kjer je preživela skoraj deset let.

Vso to zmedo z družinskim drevesom Kallasovih je v resnici dobro pojasnila mama Kaje Kallas, Kristi, že leta 2002.

Kristi Kallas je v intervjuju z naslovom »Premierjeva žena s sibirsko prekaljenostjo« v času, ko je bil njen mož, Siim, predsednik estonske vlade, opisala, da je prestala kaljenje v Sibiriji zato ker je bila družinska napaka to, da je bil oče njene mame v vrstah - (nacistične) Omakaitse.

In tu so korenine vseh teh spinov, ki poskušajo Kajo Kallas oprati družinske nacistične preteklosti in prodati evropski javnosti zgodbo o zatiranju v času sovjetske (in ne ruske!) okupacije - oče Siima Kallasa je res umrl leta 1939, oče Kristi Kallas pa je po drugi svetovni vojni končal v zaporu. Kristi, njena mama in Kajina prababica (po materini strani), pa so zaradi pradedkovega sodelovanja v nacistični paravojaški estonski organizaciji - pristale v Sibiriji.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke