Pogajalci začenjajo pogajanja o spremembah sporazuma Nafta

Pogajalci ZDA, Mehike in Kanade v sredo začenjajo prvi krog pogovorov o spremembah sporazuma o prosti trgovini severne Amerike (Nafta), ki bo trajal do 20. avgusta. Drugi krog pogajanj o sporazumu, ki ga je Donald Trump označil za najslabši sporazum v zgodovini za ZDA, bo od 10. septembra gostila Mehika.

Sporazum Nafta, ki se je v bistvu iz obstoječega sporazuma med ZDA in Kanado razširil še na Mehiko, je leta 1993 v ZDA s podpisom uzakonil demokratski predsednik Bill Clinton, veljati pa je začel naslednje leto, ko je nastalo takrat največje območje proste trgovine na svetu. Danes je to območje z okoli 480 milijoni prebivalcev, ki letno ustvari skupaj nekaj več kot 21.000 milijard dolarjev BDP. Od te zadnje številke skoraj 90 odstotkov odpade na ZDA.

Od leta 1994 se je vrednost letne menjave med državami več kot potrojila na skoraj 1000 milijard dolarjev. Kanada je od začetka Nafte potrojila vrednost svojega izvoza v ZDA na 278 milijard dolarjev, Mehika pa ga je povečala sedemkratno na 294 milijard dolarjev. ZDA so imele lani v trgovini s Kanado 12,5 milijarde dolarjev presežka, v trgovini z Mehiko pa 63 milijard dolarjev primanjkljaja.

Gospodarski analitiki v vseh treh državah se strinjajo, da so imele od Nafte v celoti doslej koristi vse tri države, vendar pa so koristi neenakomerno razporejene po določenih področjih, kar ustvarja zamere. Največjo korist na splošno je imela Mehika, ki je tudi najmanj razvita od treh držav.

Za severni državi je največji problem z Nafto na splošno to, da velike korporacije za večje dobičke odpirajo tovarne v Mehiki, kjer je delovna sila cenejša. Sindikalne organizacije, ki so sicer v ZDA glavna baza demokratov, se strinjajo in v tem je velik del Trumpovega volilnega uspeha.

Lanskoletna predsedniška kampanja je v ZDA privlekla na površje najbolj nenavadnega zagovornika delavskih pravic v ZDA, to je milijarderja Donalda Trumpa, ki do denarja ni prišel z bojem za delavske pravice, ampak z glavno gonilno silo kapitalizma, kar je želja po dobičku. Trump je tako takoj na začetku kampanje posegel v demokratsko volilno bazo, ko je med drugim dejal, da Mehika odžira delovna mesta ZDA in bo zaradi tega ukinil Nafto. Pozneje je pristal na pogajanja o spremembah.

Mnenje je spremenil zaradi svetovalcev, s katerimi se je obkrožil. To so milijarderji, ki se zavedajo, da jim Nafta koristi. V Beli hiši naj bi bila dva tabora svetovalcev. Na eni strani takšni, kot sta finančni minister Steve Mnuchin in zet Jared Kushner, ki želijo, da se koristi za podjetja od Nafte ohranijo in povečajo, ter ideologi, kot je Steve Bannon, ki zagovarjajo protekcionizem. Trump je med kampanjo večinoma le bentil čez Nafto, načrta za spremembe pa ni imel in njegova vlada je šele sredi julija prišla na dan s seznamom približno 100 zahtev.

Na prvem mestu je zahteva, da se zniža zunanjetrgovinski primanjkljaj ZDA, kar s Kanado ne bi smel biti problem, vendar je. ZDA napadajo kanadski sistem podpore mlečnemu in gozdarskemu/lesnopredelovalnemu sektorju. Nafta ima posebno telo za reševanje sporov, ki je doslej v omenjenih primerih dalo prav Kanadi, Trump pa zahteva, da se to telo ukine, pristojnost za spore pa prenese na ameriške sodišča. Za Kanado je ukinitev telesa, navedenega v 19. poglavju sporazuma, rdeča črta, preko katere ne gre.

ZDA želijo olajšati delovanje ameriških bank in telekomunikacijskih podjetij v Kanadi in Mehiki, od Kanade in Mehike Washington zahteva večji dostop do javnih naročil, obenem pa jima želi to onemogočiti v ZDA. Washington prav tako želi odpravo necarinskih ovir pri izvozu kmetijskih pridelkov. Trump želi tudi, da se zviša znesek, do katerega lahko Kanadčani iz ZDA brez carin kupujejo prek spleta.

Kanada in ZDA želita z novo Nafto formalizirati reforme mehiškega energetskega sektorja za lažji dostop njunih podjetij, Trump želi zvišati carine na avtomobile glede na to, kje se proizvajajo njihovi deli, kar leti na Mehiko, kamor so ameriške avtomobilske tovarne preselile velik del proizvodnje.

Ker gre za tri države, se bodo verjetno sklepale različne koalicije za različna vprašanja. Mehika in Kanada se bosta ujeli morda okoli 19. poglavja in kmetijstva, ZDA in Kanada glede reform okoljskih in socialnih standardov, Mehika in ZDA pa morda celo nikjer. Trump je v začetku leta večkrat povedal, da Kanada ni problem in da se bodo ZDA s severno sosedo dogovorile, večji problem pa je Mehika. Vendar pa si z letošnjim 27-odstotno povišanjem carin na uvoz lesa iz Kanade v Ottawi ni pridobil zaveznikov.

V najslabšem primeru se bosta Kanada in Mehika obrnili drugam. Kanada se je že proti EU, ki je njen drugi največji trgovinski partner za ZDA. Sporazum Ceta je sklenjen, vendar še ni ratificiran v članicah EU. Na območju Tihega oceana pa se obeta možnost tesnejšega sodelovanja s Kitajsko, ki bi prevzela glavno vlogo v novih prostotrgovinskih sporazumih zaradi Trumpove politike zapiranja za svoj plot.