Po izteku roka za rešitev statusa mladoletni priseljenci v ZDA v negotovosti

V ponedeljek je potekel rok, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump postavil kongresu za rešitev statusa priseljencev, ki so jih v ZDA pripeljali nezakonito kot mladoletne. Za zdaj se večini od skoraj 700.000 takih priseljencev, ki jim pravijo tudi sanjači, ne bo zgodilo nič, ker je Trump izgubil na dveh sodiščih, a negotovost se nadaljuje.

Usodo sanjačev bi rešila imigracijska reforma, ki jo je v času mandata Baracka Obame potrdil senat, a so jo odločno zavrnili republikanci v predstavniškem domu. Za mladoletne priseljence je nato Obama leta 2012 uvedel program, poimenovan "Preložene akcije za otroške prihode", s kratico Daca. Po tem programu so sanjači izpolnili obrazec, plačali 500 dolarjev in za dve leti dobili dovoljenje za delo in bivanje v ZDA.

Ministrstvo za domovinsko varnost je posledično oktobra lani prenehalo sprejemati vloge sanjačev za podaljšanje statusa. To je trajalo do januarja, ko je zvezni sodnik iz San Francisca William Alsup ugotovil, da Trumpova odločitev ni bila zakonita in je ministrstvu za domovinsko varnost ukazal, naj začne spet sprejemati vloge za podaljšanje statusa.

Sredi februarja je enako ugotovilo še zvezno sodišče v Brooklynu in predsednikovi predstavniki so se pritožili naravnost na vrhovno sodišče, da bi se izognili prizivnemu sodišču v San Franciscu, kjer v letu dni še niso zmagali. Vrhovno sodišče ZDA jim je naročilo, da tako ne gre, in jih napotilo v San Francisco.

S praktičnega vidika to pomeni, da je večina od 700.000 sanjačev sedaj varna pred izgonom še najmanj leto dni, saj bo vrhovno sodišče ZDA odločanje o tem začelo šele letos jeseni, odločitev pa bo objavljena spomladi prihodnje leto.

Trumpu pa je uspelo otežiti življenje sanjačem. Tisti, ki nimajo odvetnikov, so zamujali s prošnjami za podaljšanje statusa. Ministrstvo se sedaj sooča z velikim navalom in ne bo uspelo pravočasno urediti vseh vlog; med drugim zato, ker odklanja prednostno obravnavo vlog tistih, ki jim status najprej poteče, ampak vztraja pri reševanju po vrstnem redu od časa oddaje vloge.

Nekdanji minister za domovinsko varnost in sedanji šef Trumpovega kabineta John Kelly je krivdo za zamude pripisal priseljencem, češ da so leni. Časovni zamik pri podaljšanju statusa za priseljence lahko pomeni, da ostanejo brez službe, zdravstvenega zavarovanja in dokumentov, obstaja pa tudi možnost izgona. Po ZDA so zato potekale demonstracije in zborovanja za pravice priseljencev. Pritisk javnosti je doslej preprečil že nekaj deportacij.

Trump je septembra lani zagotavljal, da programa Daca ne ukinja, ker je zloben, ampak zato, ker želi kongres prisiliti, da status sanjačev trajno uredi. Nevarnosti izgona naj bi jih izpostavil torej zato, ker ga skrbi za njihovo usodu in jim hoče prihraniti denar za takse na vsaki dve leti.

Demokrati so mu verjeli do začetka leta, potem ko je javno pred kamerami zagotovil, da bo sprejel vsak kompromis demokratov in republikancev v kongresu, tudi za ceno izgube priljubljenosti pri svoji bazi. Tri dni kasneje so mu res predstavili kompromis, a ga je zavrnil.