REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Pentagon prepričuje svet v noro zamisel: Prepovedane kasetne bombe bi bile koristne za Ukrajino

Pentagon prepričuje svet v noro zamisel: Prepovedane kasetne bombe bi bile koristne za UkrajinoOpozorilo: MINE! Ameriški pritisk se krepi, da bi v Ukrajino poslali nevarne bombe, posledice katerih se čutijo še leta pozneje. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Pentagon pravi, da bi Ukrajini koristilo kasetno strelivo, ki bi ga Kijevu dobavile ZDA, in trdi, da bi bile te nevarne granate učinkovite proti ruskim utrdbam, medtem ko režim Vladimirja Zelenskega nadaljuje na Zahodu dolgo pričakovano protiofenzivo.

Kasetne bombe so še posebej nevarne za civiliste. Osnovna granata namreč eksplodira na višini in nato po večjem območju razprši še manjše bombe ter s tem poveča območje ubijanja.

V četrtkovem zaslišanju pododbora predstavniškega doma za zunanje zadeve ZDA so uradnico Pentagona Lauro Cooper vprašali, ali bi lahko kasetne granate kalibra 155 mm pomagale Ukrajini izravnati »kvantitativno prednost Rusije v človeški sili, oklepih in topništvu«.

»Naši vojaški analitiki so potrdili, da bi bilo dvonamensko izboljšano konvencionalno strelivo (DPICM) koristno, zlasti proti utrjenim ruskim položajem na bojišču,« je dejala Cooperjeva, pri čemer se je sklicevala na kasetno strelivo z uporabo njihovega uradnega imena.

Dodala je, da se Bela hiša ni mogla odzvati na ponavljajoče se zahteve Kijeva po kasetnih bombah zaradi »obstoječih kongresnih omejitev« in »zaskrbljenosti glede enotnosti zaveznikov« iz NATO pakta.

Uradnica Pentagona je pozabila povedati, kako škodljiva je uporaba kasetnih bomb in granat ter da te povzročajo nepojmljive posledice, ki se čutijo še leta kasneje.

Kasetne bombe ob eksploziji raztresejo do 88 manjših kosov kovine, če pa do eksplozije ne pride, lahko te bombe ogrožajo civiliste tudi leta po izstrelitvi.

Izvoz tovrstnega streliva je v ZDA zakonsko prepovedan zaradi visokega deleža nedetoniranih eksplozivov.

Čeprav ukrep dejansko prepoveduje vse tuje transferje orožja, lahko predsednik Joe Biden kadar koli opusti omejitve.

Isti predpisi tudi določajo, da se kasetno strelivo lahko uporablja le na delih bojišča, kjer ni civilistov.

Večina evropskih držav članic Nata je podpisnic Konvencije o kasetnem strelivu iz leta 2008, ki prepoveduje uporabo te vrste orožja.

Turčija konvencije ni podpisala, trdila pa je, da upošteva njena pravila, kar pa se je izkazalo za neresnično.

Konvencije niso ratificirale niti Združene države Amerike, Rusija, Kitajska in tudi ne Ukrajina.

Ameriški uradniki so povedali, da »dejavno premišljujejo« o pošiljanju kasetnih bomb v Kijev, vendar je Biden večkrat obrnil smer, potem ko je zavrnil zagotovitev nekaterih sistemov Kijevu, kot sta glavni bojni tank M1 Abrams in protiraketni obrambni sistem Patriot.

Več republikanskih zakonodajalcev je Belo hišo pozvalo, naj opusti prepoved, skupina republikanskih kongresnikov in senatorjev pa je Bidnu marca povedala, naj ignorira »nejasne pomisleke« glede odziva zaveznikov in partnerjev ter neutemeljene strahove pred stopnjevanjem spopada z Rusijo na evropskih tleh.

Ameriški demokrati so bili manj glasni glede tega vprašanja, vendar so nekateri vidni člani stranke dejali, da uporabe tega orožja ne bi smeli izključiti.

Moskva je posvarila, da bo oskrba Kijeva s tujim orožjem le podaljšala konflikt in ne bo odvrnila njene vojaške cilje.

Namestnik zunanjega ministra Sergej Rjabkov je v odzivu na prejšnje pozive na Zahodu h kasetnemu strelivu za Ukrajino dejal, da bo ta poteza pomenila veliko stopnjevanje s strani Washingtona in bo samo spodkopala varnost samega NATO pakta.

Ukrajina je sicer uporabljala kasetne bombe že od leta 2014 naprej med obstreljevanjem rusko govorečega civilnega prebivalstva v Donbasu, kot priča reportaža New York Timesa iz istega leta (tvit zgoraj).

Tudi nekdanji ukrajinski predsednik Peter Porošenko je v času, ko je bil na oblasti, odkrito grozil prebivalcem Donbasa s kasetnimi bombami...

RTV Slovenija, leta 2014. Vir: Posnetek zaslona

O tem je oktobra 2014 poročala tudi RTV Slovenija v članku »HRW: Ukrajinska vojska naj bi v Donecku uporabila kasetne bombe,« in pripisu, da so kasetne bombe prepovedane od leta 2010 v več kot sto državah.

Oktobra leta 2014 je namreč človekoljubna organizacija Human Rights Watch (HRW) v svojem letnem poročilu očitala ukrajinski vojski uporabo kasetnih bomb na vzhodu Ukrajine.

Ukrajinska vojska je prepovedano strelivo - točno tako, kot je napovedal Porošenko - večkrat uporabila med spopadi s proruskimi uporniki na območju mesta Doneck.

Med številnimi žrtvami so bili civilisti, predvsem pa veliko otrok...

V 12 domnevnih primerih uporabe kasetnih bomb, ki jih je HRW zaznal leta 2014, naj bi umrlo najmanj šest ljudi, ranjenih pa je bilo več deset oseb.

A število žrtev je bilo po trditvah HRW še večje, saj organizaciji ni uspelo preiskati vseh očitkov o uporabi teh bomb.

Kasetne bombe so še posebej nevarne za civiliste.

Osnovna granata namreč eksplodira na višini in nato po večjem območju razprši še manjše bombe ter s tem poveča območje ubijanja.

Spomnimo, kasetno strelivo je bilo uporabljeno tudi v Natovem bombardiranju Srbije leta 1999, njegovi ostanki pa še vedno predstavljajo ogromno nevarnost za nič hudega sluteče civiliste.

ZDA očitno želijo ponoviti scenarij uničenja države, ubijanja ljudi, ne samo v tem trenutku, metem ko potekajo boji, ampak tudi tako, da bodo uničile ozemlje Ukrajine za vedno.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek