Papež Frančišek praznuje 80. rojstni dan

Papež Frančišek bo danes dopolnil 80 let. Rojstni dan bo praznoval z jutranjo mašo v vatikanski apostolski palači, med katero mu bodo družbo delali vsi v Vatikanu živeči kardinali. Sicer pa bo to zanj povsem običajen delovni dan, napolnjen s številnimi srečanji, so dali vedeti v Vatikanu.

Med drugim bo argentinski papež danes sprejel malteško predsednico Marie Louise Coleiro Preca, med vsemi delovnimi obveznostmi pa mu bo v rojstnodnevno razvedrilo verjetno še najbolj srečanje s predstavniki skupnosti Nomadelfia, ki "v bratski ljubezni" in brez zasebne lastnine po zgledu izraelskih kibucev deluje blizu toskanskega Grosseta.

V Vatikanu so sicer ob častitljivi okrogli obletnici vzpostavili poseben elektronski naslov oz. naslove, na katere je papežu mogoče poslati čestitke.

Naslovi so v različnih jezikih. V Argentini rojenemu rimskemu škofu je mogoče čestitke poslati v španščini, portugalščini, francoščini, angleščini, italijanščini in poljščini, pa tudi v latinščini. Naslov za slednjo se glasi Papafranciscus80@vatican.va, enako je naslov sestavljen tudi v drugih jezikih.

Za spletna družbena omrežja pa so v Vatikanu pripravili oznako #Pontifex80.

Frančišek je sicer sredi tedna prosil, naj mu verniki čestitk ne pošiljajo pred današnjim dnem, ker to po prepričanju v Argentini prinaša nesrečo.

"Vsem se zelo zahvaljujem za želje ob prihajajočem rojstnem dnevu. A naj vam povem nekaj, zaradi česar se boste gotovo smejali: V moji državi zgodnje rojstnodnevne čestitke prinašajo nesrečo," je na sredini avdienci z verniki po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Frančišek.

Kljub temu je upihnil svečki v obliki osmice in ničle na torti, ki mu jo je na srečanje prinesla neka vernica. In to ni bilo edino darilo, ki ga je papež prejel v sredo.

Slovenec Viktor Jeromel, ki živi v hrvaškem Prezidu, je zanj izdelal lesena očala iz 1600 let stare oljke z Brionov in mu jih v sredo tudi osebno podaril, je poročala TV Slovenija.

Frančiška so na Petrov prestol postavili marca 2013. Kot izpostavlja avstrijska tiskovna agencija APA, je 17. decembra 1936 v Buenos Airesu rojeni Jorge Mario Bergoglio v veliko pogledih papež rekordov.

Ni le prvi papež iz Latinske Amerike, je tudi prvi, ki si je izbral ime Frančišek. Poleg tega je prvi jezuit, ki je postal papež, in prvi, ki je na čelo Cerkve stopil, ker se je njegov predhodnik, papež Benedikt XVI., odločil za odstop. Je tudi prvi neevropski papež po smrti Gregorja III. leta 741.

Rodil se je v družini italijanskih priseljencev. Diplomiral je iz kemije, za duhovniški poklic pa se je odločil pri 21 letih, ko je tudi vstopil v jezuitski red. Po dolgih letih različnih služb v Cerkvi ga je papež Janez Pavel II. leta 1998 postavil za nadškofa Buenos Airesa, leta 2001 se je pridružil kardinalom.

Na čelo Cerkve so ga skoraj postavili že leta 2005, saj je v konklavu zbral 40 od 115 glasov in šele po njegovem umiku so kardinali za papeža izbrali Josepha Ratzingerja. A leta 2013 je bila njegova izvolitev presenečenje, tudi zaradi njegove starosti.

Zaradi svoje človeškosti, skromnosti, humorja ter opozarjanja na usodo revnih, zapuščenih in beguncev, kar so označili za revolucionarno papeževanje, si je Frančišek hitro pridobil naklonjenost na milijone vernikov in tudi nekaterih ostrih kritikov Vatikana.

Na drugi strani pa si je zaradi svojih reformnih prizadevanj v vatikanski kuriji nakopal tudi nasprotnike. Pod Frančiškom se za vatikanskimi zidovi bijejo boji med konservativci in tistimi, ki si želijo modernizacije, predvsem ko gre za prihodnjo usmeritev Cerkve in družinsko pastoralo.

Kritik globoko konservativnih krogov je bil Frančišek med drugim deležen zaradi aprila objavljenega pisma o zakonu in družini Amoris Laetitia, ki se nanaša na odnos Cerkve do vnovič poročenih ločencev. Za konservativce je sporno vprašanje, ali se takšnim vernikom za razliko od dosedanje prakse izjemoma lahko dovoli k obhajilu ali ne.

Kritike si je sveti oče nakopal tudi zaradi odločitve, da se ženskam, ki so imele splav, olajša pot do cerkvenega odpuščanja. Gre za njegovo novembrsko pisanje Misericordia et miseria, ki vse duhovnike pooblašča, da odpustijo greh splava. Tako je veljalo že v nedavno končanem svetem letu usmiljenja, sedaj pa je to trajno pravilo.

Frančišek si, vse odkar je pred več kot tremi leti in pol sedel na Petrov prestol, prizadeva tudi za večjo jasnost vatikanskih financ. In določeni lobiji v Vatikanu z nejevoljo spremljajo njegovo odločno prizadevanje za transparentnost pri izdatkih in prejetih darovih.

Papež pa ima še kar nekaj nalog, med katerim je na prvem mestu nadaljevanje reforme kurije. Naloga bo težavna, saj si želi, da bi bil njen sestav vitkejši z manj kongregacij in svetov.

V kuriji bi se morali tudi bolj posvetovati kot doslej, si želi papež, ki terja uvedbo rednih zasedanj vatikanskega kabineta, od česar si obeta boljše usklajevanje dela na Svetem sedežu, ocenjuje APA.

Tudi zaradi vseh teh nalog si verjetno Frančišek res ni vzel veliko časa za svoj jubilej.