Od Grenlandije do Ukrajine: Kaj je Trump povedal na prvi tiskovni konferenci po potrditvi svoje zmage na volitvah?

V obsežnih pripombah je Trump orisal seznam pro-MAGA - "Naredimo Ameriko znova veliko" - pobud, za katere se je zavezal, da jih bo izpolnil, potem ko bo pozneje ta mesec uradno prevzel položaj.

Tukaj je povzetek poudarkov njegovih izjav in odzivov vpletenih strani.

O PANAMSKEM PREKOPU, GRENLANDIJI

Od svoje zmage novembra lani je Trump večkrat omenil možnost pridobitve nadzora nad Panamskim prekopom - glavno ladijsko potjo, speljano skozi Panamo - in nakup Grenlandije, avtonomnega ozemlja Danske.

Na tiskovni konferenci ni želel izključiti vojaškega ali gospodarskega ukrepanja, saj je izjavil, da je ameriški nadzor nad obema ključnega pomena za nacionalno varnost ZDA.

"Potrebujemo jih zaradi gospodarske varnosti ... Panamski prekop je bil zgrajen za našo vojsko," je dejal. Na vprašanje, ali bi izključil uporabo vojaške sile, je dejal: "Temu se ne bom zavezal ... Grenlandijo potrebujemo zaradi nacionalne varnosti."

V odgovor je danska premierka Mette Frederiksen v torek dejala, da Grenlandija ni naprodaj, in izjavila, da "Grenlandija pripada Grenlandcem".

V intervjuju za dansko televizijo TV2 je dejala, da ne verjame, da bodo ZDA uporabile vojaško ali gospodarsko moč za zagotovitev nadzora nad Grenlandijo.

Panamski zunanji minister Javier Martinez-Acha je v torek novinarjem dejal, da država nikoli ne bo predala Panamskega prekopa nobeni državi.

"O suverenosti našega prekopa se ni mogoče pogajati in je del naše zgodovine boja in nepovratnega osvajanja," je dejal. "Edine roke, ki nadzirajo prekop, so panamske in tako bo tudi ostalo."

O MEHIŠKEM ZALIVU

Trump je dejal, da bo poskušal preimenovati Mehiški zaliv v Ameriški zaliv, ime, za katerega je dejal, da "lepo zveni".

"Ime Mehiškega zaliva bomo spremenili v Ameriški zaliv, ki je oblikovan v čudovit obroč. To pokriva veliko ozemlja," je dejal. "Ameriški zaliv. Kako lepo ime. In primerno je."

Obtožil je tudi Mehiko, da je dovolila "milijonom ljudi" in "rekordnemu številu mamil" vstop v ZDA ter zagrozil z uvedbo "znatnih" carin Mehiki in Kanadi, "ker gredo tudi v Kanado in prihajajo skozi Kanado."

Novembra lani je Trump zagrozil, da bo Mehiki in Kanadi "zaračunal" 25-odstotne carine na vse izdelke, ki prihajajo v ZDA, dokler droge in "vsi nezakoniti tujci ne ustavijo te invazije na našo državo!"

V odgovor je mehiška predsednica Claudia Sheinbaum novoizvoljenega predsednika opozorila, da "niti grožnje niti carine ne bodo rešile vprašanja migracij ali uživanja mamil."

"Uvedba ene carine bi pomenila, da se kot odgovor pojavi druga, kar bi se nadaljevalo tako, dokler ne bi ogrozili skupnih podjetij," je dejala.

O PROTESTNIKIH 6. JANUARJA

Trump je na novinarski konferenci znova namignil, da bo ponudil pomilostitev nekaterim svojim privržencem, ki prestajajo zaporno kazen zaradi napada na policiste med napadom na ameriški kongres 6. januarja 2021.

"No, to preučujemo," je odgovoril na vprašanje, ali razmišlja o pomilostitvi ljudi, obtoženih nasilnih kaznivih dejanj. "Pregledali bomo celotno zadevo, vendar jih bom veliko oprostil."

Ko je novinar vprašal, ali bi pomilostil vsakogar, ki bi napadel policista, se je Trump izmaknil odgovoru in namignil, da je bil eden od njegovih podpornikov edina žrtev napadov.

"No, veste, edina, ki je bila ubita, je bila lepa mlada dama po imenu Ashli ​​Babbitt," je dejal in dodal, da so jo "ustrelili brez kakršnega koli razloga."

Po porazu na predsedniških volitvah leta 2020 je Trump trdil, da je prišlo do široko razširjenih volilnih goljufij.

Velika skupina njegovih podpornikov je 6. januarja 2021 vdrla v ameriški kongres in povzročila pet smrtnih žrtev, več sto policistov je bilo ranjenih, nastala pa je tudi mterialna škoda v višini več milijonov dolarjev.

Tožilci so več kot 1500 obtožencev obtožili kaznivih dejanj, povezanih z nemiri, vključno z več kot 170, ki so obtoženi uporabe smrtonosnega ali nevarnega orožja, kot so gasilni aparati in sprej proti medvedom, poroča The Hill.

O STROŠKIH ZA OBRAMBO ČLANIC NATO

Trump je znova pozval članice Organizacije Severnoatlantske zveze (NATO), naj povečajo svoje vojaške izdatke, pri čemer je predlagal, da vsaka država za obrambne izdatke nameni vsaj 5 odstotkov svojega BDP s sedanjih 2 odstotkov.

"Mislim, da bi moral NATO imeti 5 odstotkov ... No, tega ne morete storiti ... pri 2 odstotkih vsake države, če želite imeti državo in redno vojsko, imate 4 odstotke, mislim, da morali biti tu, saj veste, da so na nevarnem območju. Vsi si to lahko privoščijo, vendar bi morali biti pri 5 odstotkih, ne pri 2 odstotkih," je dejal.

Trump je večkrat kritiziral zaveznike v Natu, ker niso dosegle cilja obrambne porabe zavezništva v višini 2 odstotkov BDP, kar je merilo, o katerem so se dogovorile države članice, in trdil, da so ZDA prevzele nepravičen del finančnega bremena.

Med svojim zadnjim predsedovanjem je pozval k povečanju obrambnih izdatkov zaveznic v Natu in pozval države Nata, naj dosežejo ali presežejo cilj 2 odstotkov, in predlagal, da bi lahko ZDA ponovno razmislile o svoji vključenosti v zavezništvo, če drugi ne bodo prispevali več.

Zaveznice Nata že razpravljajo o povečanju cilja na 3 odstotke, kar so sprožile na srečanju voditeljev junija lani, vendar so številne prestolnice zaskrbljene zaradi težkih finančnih odločitev, ki bi bile za to potrebne, poroča Financial Times.

O RUSKO-UKRAJINSKEM KONFLIKTU

Trump je izrazil naklonjenost ruskemu stališču, da se Ukrajina ne bi smela pridružiti Natu, in obžaloval, da se z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ne bo srečal pred inavguracijo.

"Rusija je mnoga, mnoga leta, dolgo pred Putinom, govorila: 'Ukrajine nikoli ne bi smeli vključiti v NATO.' In nekje vzdolž te črte je Biden rekel: 'Ne. Morali bi se pridružiti Natu.' No, potem ima Rusija nekoga tik pred vrati in lahko razumem njihove občutke glede tega," je dejal.

Na vprašanje, ali bi lahko rešil ukrajinsko vojno v pol leta, je dejal: "Upam, da bom imel šest mesecev. Ne, mislim si, upam, da že veliko pred šestimi meseci ... Poglejte, Rusija izgublja veliko mladih in tako je tudi z Ukrajino in to se nikoli ne bi smelo niti začeti."

Potožil je tudi, da se ne more srečati s Putinom, dokler ne prevzame mandat 20. januarja, in rekel: "Vem, da bi se Putin želel srečati ... Mislim, da ni primerno, da se srečam šele po 20. januarju."

Med predsedniško kampanjo je Trump večkrat zatrdil, da se vojna nikoli ne bi začela, če bi zmagal na volitvah leta 2020, in se hvalil, da je lahko končal vojno "v 24 urah", ne da bi razkril dodatne podrobnosti o svojem načrtu.  ■