Obtožen kršenja ameriških sankcij, ker je hranil ameriško vojsko v Afganistanu

Premožen poslovnež, ki je bil še do nedavnega na čelu podjetja, ki, kot poroča New York Times, »hrani ameriške enote v Afganistanu,« je bil v zveznem sodišču v ZDA obtožen kršitev sankcij zoper Iran in še nekaterih drugih kaznivih dejanj.

Petinsedemdesetletni Abul Huda Farouki je ameriški in jordanski državljan iz Virginije z dolgoletnim poznanstvom Billa in Hillary Clinton. 

Vendar mu sedaj tožilci očitajo »konspiracijo«, pranje denarja in kršitev sankcij zoper Iran. Vse to pa zaradi okoli 8 milijard dolarjev vrednih pogodb podjetja Anham FZCO, ki ameriškim vojakom v Afganistanu zagotavlja hrano v Afganistanu.

Da bi se lahko branil, je medtem odstopil z mesta predsednika uprave podjetja.  Obtožen je tudi njegov brat Mazen Farouki, in lastnik podjetja, ki je posle opravljal s podjetjem njegovega brata.

Odvetnik obtoženega Faroukija trdi, da so obtožbe brez podlage in da je njegov klient ameriškim davkoplačevalcem zgolj privarčeval 1,4 milijarde dolarjev. Zamenjal je namreč pogodbo z dobaviteljem, ki je bil kriv goljufij in pretiranega navijanja cen v poslih z ameriško vlado.

Toda, ko je leta 2012 zamenjal podizvajalca, se je prejšnji – Supreme Group - pritožil in zatrdil, da je bil neupravičeno zapostavljen, saj je podjetje Anham stroške zmanjšalo tako, da je transportiralo hrano skozi Iran, s tem pa kršilo sankcije ZDA proti Iranu.

John F. Sopko, posebni inšpektor za rekonstrukcijo v Iranu je dejal, da so primer začeli spremljati po informaciji anonimnega žvižgača in da je bilo nato v podobnih primerih doslej obtoženih že 132 ljudi. Priznava tudi, da je ameriški denar v državi zgolj še poslabšal problem korupcije.

»V državo smo poslali toliko denarja, da smo prispevali k problemu korupcije, to je bilo, kakor da bi metali gorivo na ogenj.«

V konkretnem primeru je podjetje Anham »pokopal« članek v Wall Street Journalu, ki je opisal, kako so zaradi zaprte pakistanske meje v tem podjetju za oskrbo ameriških vojakov namesto po dražji poti čez centralno-azijske države, raje izbrali pot preko Irana, nato pa poskusili zakriti sledove.

Ker je Farouki v skladu s pogodbo moral zgraditi tudi skladišča, je ravnal precej domiselno: slikal je, kako jih gradi, slike priložil kot dokaz, da se drži pogodbe, nato pa z gradnjo skladišč, ki jih v resnici ni potreboval - prekinil.

Vendar pa je bil Farouki istočasno ves čas tesen podpornik Clintonove fundacije ter predsednik sveta Ameriške univerze v Afganistanu. Kot predavatelj na Univerzi Georgetown pa je sodeloval tudi pri izobraževanju ameriških diplomatov.

Vendar to ni edini podoben primer.

Ameriški obrambni minister James Mattis je maja letos napovedal, da bodo zaradi zlorabe 458 milijonov dolarjev zvezni uradniki vložili kazenske ovadbe kot del potekajoče kazenske preiskave zaradi serije pogodb z ameriško vojsko, s pomočjo katerih so milijoni dolarjev, ki bi morali biti namenjeni krepitvi obrambnih sil v Iraku in Afganistanu, »poniknili« na račune različnih zasebnih podjetij in posrednikov.

Denar je bil sicer namenjen izgradnji obrambnih sil ter obsežnega nadzornega aparata za spremljanje terorizma, vendar je bil po verjetni zlorabi nato porabljen za nakupa luksuznih predmetov, avtomobilov, stanovanj in angažiranje oseb, ki so dobile zneske s šestmesečnimi številkami (v dolarjih) za »neopazno« oziroma neopravljeno delo.

Pregledane pogodbe segajo v čas od leta 2007 naprej, pregled pa je opravil posebni generalni inšpektor za rekonstrukcijo Afganistana (SIGAR). Poročilo je bilo sestavljeno lani julija, po dodatnem preverjanju pa je sedaj očitno nastopil čas za delo pravosodnih organov. Mediji pa medtem poročajo, da so »ZDA dale odvisnim državam na stotine milijonov dolarjev za antiterorizem, nato pa so jih pokradli pokvarjenci iz britanskih pogodbenih podjetij.«

Precejšen del spornih pogodb se nanaša na podizvajalca z imenom »New Century Consulting« (NCC) oziroma »Svetovanje novega stoletja«. Vendar je generalni inšpektor za Afganistan (SIGAR) zelo hitro ugotovil, da standardi dela tega podjetja niso zelo moderni, saj je zaradi slabe hrambe dokazov in zanašanje ameriške vojske, da bodo podizvajalci kar »sami ocenili uspeh svojega delovanja praktično nemogoče ugotoviti, ali so bili cilji iz pogodb kadarkoli doseženi.« Dodaten skrben pregled je ob tem pokazal, da je NCC vladi neupravičeno zaračunal še dodatnih 51 dolarjev za nekakšne »stroške«, ki v resnici sploh niso nastali in niso bili upravičeni.

So pa med pregledom našli računa za izjemno visoke plače, ki so jih prejemali zaposleni v NCC ter z njim kupovali avtomobile znamk Bentley, Porsche, Aston Martin in druge luksuzne avtomobile za direktorje podjetja. Vse to je ugotovila posebna agencija za pregled obrambnih izdatkov (DCAA), ki svojih poročil sicer ne objavlja. Vendar je nekatere navedbe iz tega poročila citirala senatorka Claire McCaskill, demokratska senatorka iz Montane, najvišja predstavnica demokratov v senatnem odboru za domovinsko varnost in splošne vladne zadeve.

»Mi že ne bi plačevali vodilnim in njihovim soprogam v nekem podjetju plače, ki so se v povprečju gibale okoli 190 000 dolarjev letno, brez kakršnegakoli dokaza z opravljeno delo. Podizvajalec pa ne samo, da je Pentagon usmeril k tej pogodbi, pač pa je dobil tudi večino dela iz te pogodbe, hkrati pa je še Pentagon sam pomagal spraviti to pogodbo do podizvajalca,« je povedala jezna senatorka Claire McCaskill.

Omenjeni podizvajalec je nato velik del denarja izplačal svojim podizvajalcem, ki pa so zaračunali zelo vprašljive zneske. Ta podjetja pa so bila večinoma »muhe enodnevnice« in so nato zelo hitro bankrotirala in izginila za denarjem.

»Jasno je, nekdo je rekel, hej uporabimo lahko to, lahko vam priskrbimo ta denar. Ti tipi so dobesedno prisesani na Pentagon, to sem videla že prej. Nekdo izgradi odnos in še predno se zaveste, stotine milijonov dolarjev že frči vse naokoli, pri tem pa nihče, odkrito povedano, temu ne posveča pozornosti. Zaradi tega bo morala pasti glava nekoga in potrebujem seznam oseb, ki bodo pozvane na odgovornost zaradi takšnega ravnanja,« je dejala senatorka Claire McCaskill.

V podjetju NCC, ki ima – zelo pripravno - sedež v »samoupravni« davčni oazi Guernsey v britanskem kanalu pa so zatrdili, da je bilo z njihovim poslovanjem vse v najboljšem »redu.« Zanikali so točnost navedb v pismu senatorke, ki je od njih zahtevala pojasnila, ter izpodbijali tudi navedbe, zapisane v uradnih poročilih agencije in inšpektorja o njihovem poslovanju.