REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Obstaja logika v Trumpovi grenlandski »norosti«?

Obstaja logika v Trumpovi grenlandski »norosti«?Otok v Arktiki je ključnega pomena za ameriško varnost. Vir: Posnetek zaslona, X

Zanimanje Donalda Trumpa za Grenlandijo ne predstavlja vrnitve imperializma 19. stoletja, temveč signal hipermoderne realnosti – sveta, ki ga spreminjajo podnebne spremembe, ZDA, Kitajska in Rusija pa hitijo, da si pridobijo prednost.

Grenlandska ledena plošča izgublja 270 milijard ton vode na leto, medtem ko led na Arktiki izginja tako hitro, da bi polarno morje poleti lahko ostalo brez ledu do sredine tridesetih let našega stoletja.

Taljenje ledu odpira nove priložnosti za pridobivanje virov, hitrejše trgovske poti, vesoljske in vojaške baze, nova ribolovna območja in spopad velikih sil.

Vesoljska baza Pitufik, ki se od konca druge svetovne vojne nahaja na skrajnem severu Grenlandije, je dom za 200 pripadnikov ameriškega vojaškega osebja in 450 vojakov drugih sil ter zavezniških pogodbenikov.

Je del ameriškega sistema za zgodnje opozarjanje na izstrelke in služi kot vesoljski nadzor in satelitsko poveljstvo.

Najsevernejša ameriška baza - približno 1500 kilometrov od severnega tečaja - je najmočnejši simbol tega, kako pomembna je Grenlandija za ameriško varnost.

Njen geostrateški pomen se bo verjetno le povečal, ko bodo podnebne spremembe preoblikovale Arktiko, odprle nove trgovske poti blizu Severne Amerike in postavile Grenlandijo v osrčje rastočega »polarnega« boja med ZDA, Kitajsko in Rusijo.

Mikkel Runge Olesen, višji raziskovalec na Danskem inštitutu za mednarodne študije, je za Financial Times povedal, da je za ZDA »problem interes Kitajske in Rusije za Arktiko.

ZDA so Arktiko začele dojemati kot regijo geopolitične tekme.

Za Združene države je zelo pomembno, da druge velike sile držijo proč od Grenlandije.«

V tej konstelaciji se zdi Trumpovo zanimanje za Grenlandijo – avtonomno ozemlje, ki ga od leta 1814 nadzoruje Danska – razumno, četudi moti Köbenhavn in provocira (kar rad počne) Evropsko unijo in NATO.

Ko je Trump leta 2019 prvič izrazil zanimanje za nakup Grenlandije, je to predstavil kot »velik nepremičninski posel« in poudaril gospodarske vidike prevzema Grenlandije od Danske.

A tokrat se je njegov fokus spremenil.

»Grenlandijo potrebujemo zaradi nacionalne varnosti,« je dejal Trump, pri čemer je omenil potrebo po odvrnitvi ruskih in kitajskih ladij.

Otok ima samo 57.000 prebivalcev, vendar ima pomembno vlogo pri varnostnih zadevah.

Je na začetku severozahodnega in severovzhodnega prehoda skozi Arktiko, ki se bosta zaradi taljenja ledu verjetno bolj odprla za komercialni ladijski promet, in je blizu ključnih poti za ruske in druge podmornice.

Nobena skrivnost ni, da ruski predsednik Vladimir Putin že dolgo sanja o tem, da bi Severno morsko pot – ki teče ob ruski obali in je bila v preteklosti okovana z ledom – spremenil v hladnovodni Sueški prekop.

Na ta način bi se skrajšal čas, potreben za prevoz izdelkov iz Kitajske v Evropo, in bi se odprla sibirska pristanišča in ruske energente za azijske trge.

Za razliko od Američanov ima Rusija ledolomilce.

Ko je bil aprila 2000 v vodo splavljen prvi jedrski ledolomilec »Rusija«, je Putin s palube dejal: Gospodarska prihodnost države je povezana z nadzorom in razvojem prehoda skozi Arktični ocean ter velikih sibirskih naftnih in plinskih polj.

Zato ni nepomembno, da v ladjedelnici blizu Vladivostoka nastaja povsem nova »Rusija«.

Gre za prvega v razredu ledolomilcev na jedrski pogon, ki bodo, ko bodo zgrajeni, največji na svetu in bodo lahko prebili štiri metre debel led.

»Nova Rusija« je (samo) največji od številnih novih ledolomilcev, ki so v gradnji, in še več jih je v pripravi za okrepitev že tako velike ruske flote.

Tudi Kitajska gleda proti severu.

Leta 2018 je Peking napovedal Polarno svileno pot, lasten načrt za razvoj Arktike in zlasti odprtje trgovskih in energetskih poti prek skrajnega severa Rusije.

Med oktobrskim obiskom Kitajske je Putin pozval k naložbam v Severno morsko pot. Kitajska energetska podjetja so že prevzela velike deleže v sibirskih plinskih projektih, druga kitajska podjetja pa so pomagala pri razvoju pristaniške infrastrukture.

Kitajska podjetja so pokazala tudi zanimanje za izkopavanje rudnin na Grenlandiji, kar je z umikanjem ledenih plošč vse lažje.

Ironično je, da sta Rusija in Kitajska – ki se deklarativno ne ukvarjata s podnebnimi spremembami – to izkoristili za krepitev svoje prisotnosti na severu, medtem ko so »zeleni« Američani spali.

In zdaj je eden največjih skeptikov glede podnebnih sprememb – Trump – našel odgovor na te iste spremembe, ki se mu ne namerava odpovedati.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke