Ob prvi obletnici poskusa državnega udara z daljnosežnimi posledicami za Turčijo

V Turčiji se v teh dneh spominjajo prve obletnice spodletelega poskusa državnega udara, med katerim je del vojske poskušal strmoglaviti predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Poskus puča je bil v nekaj urah zatrt, a je pustil daljnosežne posledice na turški družbi in politiki.

V Turčiji so po poskusu državnega udara izvedli največjo čistko v zgodovini države, Erdogan pa je v tem času zgolj še utrdil svojo oblast, poroča francoska tiskovna agencija APF.

Dežela na dveh celinah se hkrati sooča z napetostmi na diplomatskem prizorišču, predvsem v odnosih z Evropsko unijo in ZDA, trenutno pa se ukvarja z omejevanjem škode v diplomatski krizi, v katero je vpleten njen zalivski zaveznik Katar.

"Leto dni po poskusu državnega udara je predsednik Erdogan močnejši kot kdajkoli prej," meni Ozgur Unluhisarcikli z German Marshall Fund of the United States. Vendar je čistka po puču oslabila mednarodni položaj Turčije, še posebej v odnosih z Evropo in ZDA.

V mili poletni noči s 15. na 16. julij 2016 so elementi v turški vojski, nezadovoljni s 15-letnim vladanjem Erdogana, poskušali prevzeti oblast. Pučisti so zaprli mostove v Istanbulu, bombardirali parlament v Ankari in na ulice poslali tanke.

Toda njihov poskus je spodletel in Erodogan se je zmagovito vrnil s počitnic v Istanbul, ulice turških mest pa so preplavili tisoči Turkov, ki so nasprotovali udaru.

Med poskusom prevrata je bilo ubiti 250 ljudi, ki so jih razglasili za mučenike. Za turške oblasti je bil poraz pučistov zmaga za demokracijo. Bosporski most v Istanbulu, kjer je bilo žarišče spopadov, so preimenovali v most mučenikov 15. julija.

V Turčiji za soboto načrtujejo vrsto žalnih slovesnosti, Erdogan pa bo imel govor na omenjenem mostu. 15. julij so razglasili za državnik praznik - dan demokracije in narodne enotnosti.

Turkom so se v eni najdaljših noči v turški zgodovini v spomin vtisnile številne podobe - od objokane televizijske napovedovalke, ki je morala prebrati izjavo prevratnikov, do Erdogana, ki je v živo preko mobilne aplikacije pozival podpornike, naj pridejo na ulice.

Erdogan je za poskus udara takoj obtožil svojega nekdanjega zaveznika, zdaj pa smrtnega sovražnika, islamskega pridigarja Fethullaha Gülena, ki je skozi desetletja vztrajno gradil svoj vpliv v turškem sodstvu, policiji in vojski. Gülen je iz svoje rezidence v Pensilvaniji zanikal obtožbe.

Erdogan je kljub temu obljubil, da bo turške institucije očistil Gülenovega "virusa". Turčija je tako izvedla najobsežnejšo čistko v svoji moderni zgodovini. Aretirali so več kot 50.000 ljudi, več kot 100.000 jih je ostalo brez službe.

Kritiki trdijo, da so oblasti izredno stanje, ki so ga uvedle 20. julija lani in velja še vedno, izkoristile za obračun z vsemi Erdoganovimi nasprotniki, vključno s kritičnimi novinarji, aktivisti in prokurdskimi politiki, ki so nasprotovali prevratu.

Erodgan je aprila tesno zmagal na referendumu o ustavnih spremembah, s katerimi bo dobil obsežna pooblastila. "Njegov nadzor nad vladajočo Stranko za pravičnost in razvoj je absoluten in zaradi ozračja strahu, ki so ga ustvarile čistke po poskusu udara, je njegov nadzor nad birokracijo, zasebnim sektorjem in mediji trdnejši kot kdajkoli doslej," je ocenil Unluhisarcikli.

Nekoč vsemogočna turška vojska je v sodobni Turčiji že večkrat posredovala proti civilnim oblastem, med drugim leta 1960, ko so pučisti usmrtili takratnega premierja Adnana Menderesa, Erdoganovega političnega vzornika.

Lanski poskus pa je bil prvi, ki je spodletel, in Erdogan si je vojsko takoj še dodatno podredil. Približno polovica vseh turških generalov je bila po poskusu udara bodisi aretirana ali odstavljena.

Turčija, članica zveze Nato in kandidatka za članstvo v EU, je bila užaljena, ker ZDA in evropske države niso izrazile dovolj solidarnosti z oblastmi v Ankari. Po njihovem mnenju so v Bruslju več pozornosti namenili zatrtju po puču kot pa obsodbi poskusa odstavitve demokratično izvoljene vlade.

Napetosti med Ankaro in Washingtonom pa so izbruhnile, ker Američani Turkom ne želijo izročiti Gülena. To se ni spremenilo niti pod novo administracijo Donalda Trumpa. Je pa Erdogana takoj podprl ruski predsednik Vladimir Putin.