Nova mirovna ponudba Washingtona: Ravnajte z Rusijo kot s pravim imperijem

Države zveze NATO, pa tudi Ukrajina, naj po koncu vojne najdejo način za sodelovanje z Rusijo, se glasi nov poziv Zahoda, zdaj izpod peresa avtorja National Interesta Geralda F. Hymana.

Pred tem je Pentagonov raziskovalni center RAND pozval h koncu konflikta, ker je v nasprotju z ameriškimi interesi, nato pa je ista pobuda prišla iz ameriškega think-tanka Svet za zunanje odnose z besedilom, objavljenim v Foreign Affairsu.

Tokratna mirovna pobuda pa prihaja izpos peresa Geralda F. Hymana, višjega svetovalca v vplivnem možganskem trustu Centra za strateške in mednarodne študije (CSIS) v Washingtonu.

Hyman opozarja, da so ambicije ukrajinskega predsednika Vladimirja Zelenskega, da obnovi meje Ukrajine iz leta 1991, zunaj dosega ukrajinskih sil, ki morajo doseči pomemben napredek pri potiskanju ruskih sil na vzhodu in jugu – sicer se bo potek vojne najverjetneje obrnil proti njim in v korist Rusije.

Poleg tega bodo deli Donbasa, pravzaprav verjetno večina, če ne ves Krim, ostali v ruskih rokah, kar pomeni, da se bodo de iure meje prej ali slej prilagodile de facto realnosti.

Vendar Hyman poudarja, da mednarodni ostrakizem ne daje razumnega recepta za odnose s tako veliko in pomembno državo, kot je Rusija.

The war in Ukraine, justified to the public with one hollow lie after another, is rapidly escalating into a global conflict, threatening full-scale war between the US and Russia. https://t.co/bJe5aoULTn

— Pete LaPlace (@hothotcocoa05) April 24, 2023

»Jeza do Rusije ne sme zaslepiti politikov, da vidijo Rusijo takšno, kot je: država z velikimi človeškimi in naravnimi viri; zveza republik, največja država na svetu, ki se razteza čez 11 časovnih pasov; pravzaprav nekakšen imperij. Še več, ima dolgo zgodovino in se sorazmerno temu vidi kot velika sila v Evraziji,« piše višji svetovalec CSIS.

Rusija poveljuje zelo pomembnim oboroženim silam in ima jedrsko orožje, ki bi lahko uničilo nasprotnika, tudi če bi bila med tem uničena sama.

Poleg tega, tudi če bi se Zahod lahko znebil Rusije, Moskva ne more biti izvzeta od preostalega sveta. Navsezadnje ne more biti v interesu Washingtona, da Rusija pade v naročje Kitajske – saj bi se tako dva kolosa združila v enega izzivalca ZDA.

»Rusija ni nekakšen komaj poseljen pacifiški atol in zato bi bilo zelo neumno in arogantno, celo samouničujoče, če bi jo poskusili tako obravnavati,« poudarja Hyman.

Avtor besedila tudi opozarja, da če bosta jeza in sovražnost postala značilnost Natove politike do Rusije, to pomeni, da bi nastala linija antagonizma med celimi civilizacijami, z ogromnimi vojskami in gospodarstvi ter z jedrskim orožjem, od Barentsovega morja navzdol do vzhodne meje Norveške, Finske, Estonije, Latvije in Ukrajine do Črnega morja in, odvisno od razpoloženja Turčije, morda do Sredozemlja – pravzaprav nova hladna vojna, le nekaj sto kilometrov vzhodneje.

Article link:https://t.co/gOBBOL948a

— latecomer (@evenlatercomer) April 22, 2023

Veliko boljša strategija, če je le mogoče, je pridobiti ruskega predsednika Vladimirja Putina (ali njegovega naslednika), da se pogaja o sprejemljivi resoluciji, ki bi očitno koristila obema stranema.

To vsekakor pomeni vrnitev v globalno trgovino, odpravo sankcij in – za razliko od konca hladne vojne – obravnavo Rusije kot globalne sile, kar tudi je in kar je v nasprotju s ponižanji, ki jih je bila deležna v 90. letih.

Rusijo je treba čim bolj vključiti v evropsko družino, ne pa je obravnavati kot nekoga, ki roti in prosi za potrpežljivost nadrejenih. Nič od tega pa ne poziva k zadržanosti pri podpori Ukrajini. Potreben je le korenček, ne palica, je avtorskem besedilu sklenil višji svetovalec washingtonskega Centra za strateške in mednarodne študije.