REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Nov projekt v Hamburgu: Kako oprati nacistično preteklost

Nov projekt v Hamburgu: Kako oprati nacistično preteklostNemški milijarder bo financiral gradnjo nove operne hiše v Hamburgu, kar je spodbudilo zanimanje za zgodovino njegovega družinskega podjetja in dejanj med drugo svetovno vojno. Vir: Posnetek zaslona, X

Hamburg bo dobil novo opero, ki jo bo financiral zasebnik – kar je skrajno nenavadno v Nemčiji, kjer se vodilni kulturni projekti financirajo iz državne blagajne.

Nemški milijarder Klaus-Michael Kühne bo namreč za gradnjo sodobne operne hiše v hamburškem pristanišču namenil 340 milijonov evrov. Od tega zneska je Kühne obljubil 300 milijonov evrov posebej za financiranje same stavbe, ostalo bo prišlo iz drugih virov.

Ločene stroške priprave lokacije in zaščite pred poplavami, omejene na najmanj 147,5 milijona evrov, naj bi krilo mesto Hamburg in niso del Kühnejeve obljubljene vsote za gradnjo.

Vendar pa se za dobrodelnostjo skriva želja po poceni pranju imena, kjer bodo na pleča mesta Hamburg in nemškega proračuna na koncu padli tudi visoki tekoči stroški te navidezne dobrodelnosti.

Kühnejeva fundacija bo krila stroške gradnje. Vendar ne potencialno visokih obratovalnih stroškov, ki jih bo moral Hamburg nositi iz meseca v mesec.

Takole poroča nemški Junge Welt: »Gre za edinstven proces. Ena sama oseba mestu vsili novo operno hišo: nahaja se na obrobju, je zelo nepraktična, vendar služi nečimrnosti superbogatih. V Hamburgu rojeni milijarder Klaus-Michael Kühne, ki je svoje sporno podjetje 'Kühne + Nagel International AG', podedovano od nacistične generacije, preselil v Švico, da bi prihranil pri davkih, si privošči 'fantovščino' brez primere. Fundacija Kühne ga je prikrila kot 'darilo', Hamburg pa ga že dve leti zavrača. Potem pa sta Peter Tschentscher, prvi župan, in Carsten Brosda, senator za kulturo v Hamburgu (oba SPD), popustila superbogatašu.

Tako je zdaj zapisano: Kühnejeva fundacija bo krila stroške gradnje. Vendar ne potencialno visokih obratovalnih stroškov, ki jih bo moral Hamburg nositi iz meseca v mesec. Poleg tega naj bi mesto prispevalo do 150 milijonov evrov za zaščito nove stavbe pred neurjem. Dogovor? Da, vendar ne dober.

Kljub temu bo Bürgerschaft, torej hamburški parlament, sporazum verjetno odobril. Zadostovala bo navadna večina. Rdeče-zelena stranka je v prednosti, zlasti zato, ker hamburški Zeleni slovijo kot stranka, na katero pritiska njihova parlamentarna skupina. 'Klaumi', kot je znan Kühne, lahko zmaga. Brez predhodne razprave s strokovnjaki in javnostjo, brez javne razprave, brez posvetovanja z osebjem opere in baleta, predvsem pa brez racionalno utemeljenih razlogov bodo v Hamburgu zaprli nedotaknjeno operno hišo v središču mesta, da bi zgradili novo pošastno stavbo na obali.«

Kar nihče od uradnikov ni omenil ob napovedi gradnje opere, je, da je njegovo družinsko podjetje »Kühne + Nagel« – eno največjih logističnih podjetij na svetu – med drugo svetovno vojno sodelovalo z nacističnim režimom, ne da bi kasneje utrpelo kakršnekoli posledice.

Za razliko od vodstva večine drugih podjetij, vpletenih v zločine Tretjega rajha, se »Kühne + Nagel« upira zahtevi po preiskavi dejanj podjetja med drugo svetovno vojno s strani neodvisnih zgodovinarjev in je javnosti sporočilo, da obnašanje koncerna v nacistični dobi - ni več relevantno.

»Lahko bi rekli, da 'Kühne + Nagel' poskuša s financiranjem umetnosti oprati svojo preteklost,« je za Bloomberg povedala Annette Yael Lehmann, profesorica kulturnih študij na Svobodni univerzi v Berlinu.

Sodelovanje v tako velikem projektu je ponovno vzbudilo zanimanje za podjetje, ki je specializirano za mednarodni prevoz tovora in je lani ustvarilo 31 milijard dolarjev prihodkov.

Podjetje je leta 1890 ustanovil Kühnejev dedek, vodil pa ga je z judovskim partnerjem Adolfom Maassom, ki je podjetje zapustil leta 1933 po Hitlerjevem prihodu na oblast.

Njegova vnukinja trdi, da je bil njen dedek prisiljen zapustiti podjetje in predati nadzor družini Kühne, ker je bil Jud.

Maass je bil leta 1944 ubit v Auschwitzu, tiskovni predstavnik podjetja pa je dejal, da je Maass odšel po »medsebojnem dogovoru«.

Kmalu po Maassovem odhodu (v nacistično taborišče smrti) sta se oče Klausa-Michaela Kühneja, Alfred, in stric Werner pridružila nacistični stranki in prejela državne pogodbe ter naziv »zgledno nacionalsocialistično podjetje«, ki se podeljuje podjetjem, ki so utelešala nacistične vrednote.

Čeprav iz podjetja zdaj sporočajo, da je bila večina njihovega arhiva uničena, sta zgodovinar Wolfgang Handen in novinar Henning Blay v javnih arhivih našla podatke, da je podjetje, ki bo financiralo opero, med drugo svetovno vojno sodelovalo v programu »Akcija M« – šlo je za krajo in sistematično plenjenje pohištva in dragocenosti Judom v več zahodnoevropskih državah.

Ukradeno blago je bilo nato Nemcem prodano s popustom, Jude, ki jim je bilo blago odvzeto, pa so ubili ali deportirali v taborišča smrti.

Po vojni sta morala Alfred in Werner Kühne kot vojna oderuha skozi proces denacifikacije.

Čeprav sta bila sprva označena za »velika nacista«, brata nista bila kaznovana.

Kmalu sta celo lahko nadaljevala z delom.

Razlaga za to je bila najdena v hamburških arhivih – pismo britanske obveščevalne službe, označeno kot »strogo zaupno«, z dne 17. februarja 1948, v katerem je ameriškemu odboru za denacifikacijo v Bremnu naročeno, naj »denacificira gospoda Alfreda Kühneja in ga uvrsti v kategorijo, ki mu omogoča nadaljnje vodenje njegovega podjetja«.

Od takrat naprej so Kühnejevi uradno veljali za navadne privržence nacističnega režima Adolfa Hitlerja.

In so se izognili vsakršni kazenski odgovornosti.

Sedanji lastnik podjetja, 88-letni Klaus-Michael Kühne, živi v Švici od leta 1975.

V Nemčiji ne plačuje davkov, ampak se predstavlja kot mecen in dobrotnik, ki je svojemu rodnemu Hamburgu daroval milijone za gradnjo Elbphilharmonie, pa tudi svojemu najljubšemu nogometnemu klubu HSV.

Oktobra 2021 je Bloombergov indeks milijarderjev ocenil Kühnejevo neto vrednost na 36,2 milijarde ameriških dolarjev, s čimer je postal najbogatejša oseba v Nemčiji. Nova poročila kažejo, da se je medtem zavihtel še višje in postal - najbogatejša oseba v transportni industriji na svetu. Njegovo premoženje zdaj ocenjujejo na 42,5 milijarde dolarjev. Je večinski delničar in predsednik podjetja Kühne + Nagel International AG, vodilnega svetovnega podjetja na področju logistike in upravljanja dobavnih verig.

Klaus-Michael Kühne vztrajno zavrača kakršno koli preiskavo preteklosti svojega družinskega podjetja in ne prevzema odgovornosti za sodelovanje v nacističnem preganjanju Judov in drugih »manjvrednih« ljudstev.

»Verjamem, da sta moj oče in stric v takratnih okoliščinah dobro vodila naše podjetje skozi drugo svetovno vojno,« je povedal za ARD. »Moj oče ni bil nacist,« je poudaril.

Le profitiral je v času Hitlerjevega nacističnega režima.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke