REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Nihče ne bo varen, dokler ne bomo varni vsi«: kako je »socializem« omogočil nastanek cepiv proti Covidu-19

»Nihče ne bo varen, dokler ne bomo varni vsi«: kako je »socializem« omogočil nastanek cepiv proti Covidu-19Mnogi so ob vprašanju cepljenja še razdvojeni, to pa zdravnikom povzroča preglavice. Vir Twitter

Nevidno roko trga je ob pandemiji Covida-19 res nadomestila vidna roka države, kot je nekoč točno povedal slovenski predsednik države.

Žal je ta vidna roka, kot smo se lahko prepričali, naredila tudi veliko za razne prijatelje Janševe vlade, tako v Sloveniji kot po svetu.

Toda dejstvo je, da so bili napori držav v boju proti koronavirusni bolezni Covid-19 usodnega pomena.

»Luč na koncu tunela« in prihod cepiv proti Covidu-19 v države Zahoda se te dni pogosto slavi kot »zmago kapitalizma«, zasebne pobude in izjemnih znanstvenikov in podjetnikov.

Res je, da so dali svoj velik prispevek, toda prav tako je res, da je to samo del zgodbe in da profitna usmerjenost farmacevtskih in podobnih podjetij pogosto usmerja njihovo pozornost tja, kjer ni najpotrebnejša.

Kanada ima na primer dovolj cepiv, da petkrat cepi svoje prebivalstvo, vendar podpira zaščito patentnih pravic, ki onemogočajo revnim državam izdelavo lastnih cepiv, kar vodi do smrti mnogih.

Novinar Leigh Phillips je za spletno stran Jacobin opozoril tudi na velika vlaganja držav v znanost in medicino, ki sta omogočili nastanek cepiv ter hkrati na neenakost med bogatimi i revnimi, ki se kaže ob distribuciji cepiv.

Nepotizem ob prvem cepljenju, hkrati pa 2000 doz Pfizerjevega cepiva za Slovenijo lahko konča - v smeteh!

»Ta cepiva so nam pokazala samo delček tega, kaj vse bi bolj egalitaren, racionalističen svet lahko proizvedel, če ga ne bi ovirala sla po profitu,« je ocenil Phillips.

Zaradi svetovne pandemije je bil tokrat sicer jasno, da velik trg za cepivo obstaja in zato so se mnoga podjetja podala v raziskave in izdelavo cepiva.  

Toda izdelovanje cepiv je običajno zelo tvegano početje za zasebna podjetja.

Vlaganja so velikanska, na koncu pa dobimo proizvod, ki ga je potrebno uporabiti le enkrat, dvakrat ali nekajkrat v življenju cepljenega.

To se za zasebna podjetja, katerih cilj je predvsem dobiček – velikokrat ne splača.

Draga zdravila, na primer proti raku, so veliko boljša izbira.

Na podoben način se pretežno zasebnemu zdravstvu v ZDA »ni splačalo« imeti dodatne kapacitete bolnišnic, postelj, zdravil, opreme in osebja.

In prav zato je koronavirus hudo prizadel prav ZDA in še nekatere razvite države, ne pa tudi na primer Kitajsko, kjer ima država večjo vlogo in je bolje poskrbela za javno zdravstvo.

Pfizer, ki oskrbuje Slovenijo istočasno nasprotuje predlogu v okviru WTO, da se cepivo naredi bolj dostopno revnim državam, saj upa, da bo vodilni pri distribuciji le-tega in pobiranju dobičkov - namesto da bi reševal življenja.

Phillips tudi opozarja, da cepiva Pfizerja in Moderne proti Covidu-19 ne bi smeli slaviti kot »uspehe kapitalizma«, saj so se tudi ta podjetja zelo opirala na »financiranje s strani javnega sektorja«, na »vodstvo in finančno pomoč države v razvoju cepiva.«

»Predno odpremo šampanjce in nazdravimo našim res herojskim znanstvenikom in raziskovalcem moramo priznati, da so ta cepiva res svetloba na koncu zelo dolgega tunela, da pa je bil ta tunel veliko daljši kot je to potrebno prav zaradi iracionalnosti, neučinkovitosti in nepravičnosti kapitalizma. Ta bo še posebej nepošten do tistih v nerazvitih državah in celo do tistih v številnih revnejših državah z manjšim številom prebivalstva na Zahodu. Krut bo tudi do tistih, ki živijo izven središč mest, kot se je to že dogajalo po Združenih državah Amerike v letu 2020.«

Indija in Južna Afrika sta zato predlagali umik patentne zaščite z novih cepiv proti koronavirusu, da bi se cepiva lahko proizvajala hitreje.

Toda ZDA, Velika Britanija in Evropska unija so s svojim vetom blokirale to pobudo.

Ob tem pa bo javno zdravstvo tudi v prihodnje zelo pomembno ob soočanju s prihodnjimi pandemijami.

In v tem primeru bi se nam zanašanje na pohlep in želja po dobičku farmacevtskih podjetij kot glavno gibalo razvoja novih cepiv lahko vrnila kot bumerang.

»Če pogledamo na horizont po Covidu-19, potem nevarnost pandemij – med njimi pa bodo takšne, ki nam ne bodo odpuščale tako, kot nam je ta koronavirus – zahteva od nas resno razpravo o demokraciji, o skupnem načrtovanju sveta, ki bi lahko premostilo neučinkovitost, iracionalnost in nepravičnost trgov. Kajti nihče ne bo varen, dokler ne bomo varni vsi,« opozarja novinar.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke