REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Nič od širitve zveze NATO: Finska zavrnila izročitev teroristov, turški veto ostaja v veljavi

Nič od širitve zveze NATO: Finska zavrnila izročitev teroristov, turški veto ostaja v veljaviFinska in Švedska ostajata pred vrati zveze NATO. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Generalni sekretar zveze NATO in evropski politiki se zelo trudijo, da bi omehčali stališče Turčije do vstopa Finske in Švedske v ta vojaški pakt, toda iz te moke, kot smo pravilno napovedali že ob začetku zapleta – očitno ne bo kruha.

Generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg je sicer v intervjuju za Financial Times priznal, da je ostro stališče Ankare do vstopa Švedske in Finske v NATO »bilo za nas presenečenje.«

»Nismo imeli razloga verjeti, da bo pri vprašanju vstopa Švedske in Finske v NATO prišlo do težav,« je dejal.

Po njegovem mnenju bi moralo zavezništvo biti pozorno na skrbi Ankare, saj je »Turčija pomembna zaveznica.«

Predsednik Turčije Recep Tayyip Erdoğan je namreč dejal, da Švedska in Finska ne bosta vstopili v NATO, ne da bi izpolnili turške pogoje.

Eden glavnih je priznanje s strani teh držav, da so Kurdistanska delavska stranka (PKK) in podobne organizacije – teroristične. In izročitev domnevnih teroristov Ankari.

Vendar pa je Finska medtem že zavrnila turške zahteve po izročitvi domnevnih teroristov.

Stoltenberg s plenom
Ni šlo po načrtih Washingtona: Stoltenberg s plenom. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Finski uradniki so namreč zavrnili izročitev posameznikov, za katere Turčija trdi, da so povezani s PKK ali Gülenovim gibanjem, ki ga v Turčiji smatrajo za organizatorja neuspelega puča.

Spomnimo, po spodletelem državnem udaru julija 2016 se je Erdoğan lotil obsežnega čiščenja.

Sledile so množične odstavitve sodnikov in aretacije vojakov, novinarjev, učiteljev, profesorjev univerz...

Tako se je turški predsednik lotil maščevalnega protiudara.

In hitro zapolnil zapore.

Toda Erdoğanu to ne zadostuje. Zahteva izročitev vseh nasprotnikov režima, ubežnikov, ki so se zatekli v zavetje različnih zahodnih držav. Tudi na Finsko in v Švedsko.

Finska tiskovna agencija STT je pravosodno ministrstvo zaprosila za evidenco prošenj za izročitev, ki jih je Turčija predložila Finski med letoma 2019 in 2022.

Izkazalo se je, da je do začetka letošnjega junija Finska od Turčije prejela 10 prošenj za izročitev ljudi, za katere trdi, da so povezani z islamističnim Gülenovim gibanjem ali kurdsko militantno skupino PKK, ki ju je EU označila za teroristične skupine.

Prav 81-letni Fethullah Gülen, ki živi v ZDA, naj bi po prepričanju turških oblasti stal za spodletelim poskusom državnega udara proti predsedniku Erdoğanu julija 2016.

Po poskusu udara so oblasti izvedle obsežno čistko v vojski, policiji, sodstvu in prosveti. Turška policija je zaradi domnevnih povezav s vplivnim muslimanskim klerikom Gülenom, enem glavnih Erdoğanovih sovražnikov aretirala na stotine ljudi.

Finski uradniki so doslej rešili sedem primerov ubežnikov iz Turčije, katerih izročitev zahteva Erdoğanov režim.

Dva od posameznikov sta bila predana turškim oblastem, a glede na dokumente, te izročitve naj ne bi bile povezane s kakršnimi koli znaki terorizma.

Turčija je med drugim zahtevala, da Finska izroči enega od moških, obsojenih za napad z zažigalnimi bombami na njeno veleposlaništvo v Helsinkih.

Oktobra 2008 je pet mladih moških vrglo molotovke na vhod turškega veleposlaništva v znak protesta proti ravnanju s Kurdi v Turčiji.

Oktobra 2008 je pet mladih moških vrglo molotovke na vhod turškega veleposlaništva v znak protesta proti ravnanju s Kurdi v Turčiji.

Požar je poškodoval vrata in okna veleposlaništva. Eno osebo, ki je bila v veleposlaništvu, so oskrbeli zaradi vdihavanja dima.

Štirje izmed storilcev so bili obsojeni na 14-mesečno pogojno zaporno kazen in naloženo jim je opravljanje družbeno koristnega dela.

Najmlajši napadalec, ki je bil takrat star 16 let, je bil obsojen na pogojno kazen 11 mesecev zapora.

Vsem moškim je bilo naloženo tudi plačilo odškodnine.

Erdoğan je ob napovedi Švedske in Finske, da bosta skupaj vstopili v NATO, vse presenetil z obljubo, da bo blokiral njuno članstvo. Kot razlog je navedel, da nordijski državi dajeta varno pristanišče teroristom.

Prejšnji teden je tudi zahteval, naj državi preprečita javnim radiotelevizijam, vključno s finsko YLE, predvajanje intervjujev z domnevnimi »terorističnimi voditelji.«

Finska je zavrnila omenjene zahteve in preostalih osem zahtevanih teroristov ni izročila Ankari.

Finsko ne Erdoğanu pa seveda pomeni, da bo – ostala pred vrati zveze NATO.

Nekaj podobnega pa velja tudi za Švedsko, navkljub poskusom švedske premierke Magdalene Andersson, da se prilizne turškemu avtokratu z obljubami, da bo šla nekaterim njegovim zahtevam naproti...

Nezadovoljstvo zaradi Stoltenbergovega razumevanja za zahteve Turčije so te dni demonstrirali tudi Grki (tvit zgoraj).

V Grčiji prav tako že desetletja tli spor s Turčijo zaradi ozemeljskih in drugih razprtij.

A Turki poudarjajo, da skladno s pravili Nata Turčije ni mogoče odstraniti iz tega vojaškega pakta, če sama tega ne želi. Hkrati opominja, da varnosti Evrope ni mogoče zagotoviti brez Turčije.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke