Nekdanji direktor Cie John Brennan zaslišan okrog ruskega vpletanja v ameriške volitve

Nekdanji direktor ameriške obveščevalne agencije Cie John Brennan je v odboru za obveščevalne zadeve predstavniškega doma kongresa dejal, da so ga stiki Rusov s posamezniki iz kampanje Donalda Trumpa lani poleti tako zaskrbeli, da je klical svojega ruskega kolega v Moskvo in ga posvaril, naj se ne vpletajo v volitve.

Republikanski člani odbora so Brennana nenehno spraševali, ali je Cia našla dokaze o sodelovanju posameznikov iz Trumpove kampanje in Rusi. Vendar je Brennan odvrnil, da na to vprašanje ne more odgovoriti, ker se Cia ne ukvarja z dokazi, ampak z obveščevalnimi podatki. Preiskava FBI se mu zdi več kot upravičena.

Vmes je Washington Post poročal, da je Trump tako kot na nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja pritiskal tudi na svoja obveščevalna šefa, da javno zatrdita, da ni bilo sodelovanja z Rusi.

Nacionalnega direktorja Dana Coatsa so zaslišali v senatnem odboru za obveščevalne dejavnosti in poročanja časopisa, da je Trump pritiskal nanj in na direktorja Agencije za nacionalno varnost (NSA) Michaela Rogersa, ni zanikal. Dejal je le, da o zasebnem pogovoru s predsednikom ne bo javno govoril.

Brennan je v odboru predstavniškega doma dejal, da ga je rusko mešetarjenje tako skrbelo, da je konec julija sestavil ekipo uradnikov iz Cie, FBI in NSA, ki so se ukvarjali le s tem. Avgusta je imel dovolj razlogov za skrbi, da je poklical vodjo ruske FSB in ga posvaril, da bodo s tem pokvarili odnose med državama. Rus mu je vpletanje v volitve zanikal, vendar dodal, da bo o tem obvestil predsednika Vladimirja Putina.

Po Brennanovih besedah ima Rusija dolgo zgodovino novačenja ljudi za svoje interese in ga je zelo skrbelo, da skušajo novačiti ljudi iz Trumpove kampanje. Vendar pa ne ve, ali se je to dejansko zgodilo, zato se mu zdi preiskava potrebna.

Brennan meni, da so ruski obveščevalci vdirali v računalnike demokratske stranke in potem preko posrednikov dajali informacije v objavo na spletni strani Wikileaks. "Če spremljamo objave na WikiLeaksu, je jasno, da se ujemajo z določenimi dogodki, ki so spodkopavali nacionalno varnost," je dejal Brennan in menil, da so zanikanja Rusov in Wikileaksa o sodelovanju sprenevedanje.

Nekdanji šef ameriških vohunov je priznal, da je občasno delil proti-teroristične informacije s kolegi iz drugih držav, med drugim tudi z Rusi. Vprašanje je zadevalo medijska poročila o tem, da je Trump v Beli hiši ruskemu zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu prenesel zaupno informacijo o terorizmu, za katero se je kasneje izkazalo, da so jo ZDA dobile od izraelskih obveščevalcev.

Po Brennanovem mnenju je Trump kršil pravila, če je Lavrovu informacijo dal spontano. Takšne zadeve se ponavadi delijo po obveščevalnih kanalih, ne pa z gostujočimi diplomati. Poleg tega bi morale ZDA prej vprašati za dovoljenje partnersko državo iz katere so dobile informacijo, da se ne bi ogrožali obveščevalni viri oziroma operativci na terenu.