REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Nekdanje kolonije po smrti Elizabete II. zahtevajo dragulje nazaj: »Namesto da vrnejo naropano, se šopirijo v Londonu!«

Nekdanje kolonije po smrti Elizabete II. zahtevajo dragulje nazaj: »Namesto da vrnejo naropano, se šopirijo v Londonu!«Dediščina britanske monarhije. Nekdanje kolonije zahtevajo naropane dragulje nazaj. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Kraljica Elizabeta II. je umrla v četrtek, 8. septembra, v gradu Balmoral na Škotskem v starosti 96 let in kmalu po njeni smrti so se pojavili pozivi, da naj se nekateri njeni dragulji vrnejo v Indijo in Afriko.

Medtem ko so se mnogi odpravili na ulice Londona v bližini Buckinghamske palače, okolico gradu Windsor in se oglasili tudi na družbenih omrežjih, da bi se poklonili nekdanji britanski monarhinji, so drugi spomnili na kolonialno zgodovino države, ki ji je kraljica služila 70 let.

Ljudje zlasti pozivajo k vrnitvi diamanta Koh-i-Noor, ki je trenutno vdelan v krono kraljice matere in je del kronskih draguljev, razstavljenih v Londonskem stolpu (Tower of London), poroča Unilad.

Koh-i-Noor je z nekaj več kot 105 karati eden največjih brušenih diamantov na svetu.

Vreden naj bi bil med 140 in 400 milijoni dolarjev, a velja tudi za neprecenljivega. Znan je tudi kot eden najbolj kontroverznih diamantov na svetu.

Čeprav se domneva, da je bil prvič omenjen pred več kot 5000 leti v sanskrtski pisavi, so diamant poimenovali Siamantaka in kdo je bil kasneje njegov lastnik, se lahko samo ugiba.

Kamen naj bi bil izkopan v indijskem mestu Golconda v državi Andra Pradeš okoli leta 1300. Poročila pravijo, da je bil do leta 1304 v lasti rajev iz Malwe, nato pa delhijskega cesarja Alauddina Khiljija.

Po tem je naslednjih 300 let od leta 1339 ostal v mestu Samarkand.

Do leta 1526 je bil v lasti delhijskih sultanov. Eden najbolj znanih lastnikov tega diamanta je bil tudi šah Jahan, ki je dal postaviti Tadž Mahal v spomin na ženo Mumtaz Mahal, ki je umrla ob rojstvu štirinajstega otroka. Ta je dal kamen vdelati v svoj prestol.

Ime Koh-i-Noor je po legendi dobil šele leta 1738 po Karnalski bitki. Ko je perzijski šah Nadir v njej zmagal, je predlagal, da s poražencem v znak dobre volje zamenjata turbana. Vedel je namreč, da ima njegov nasprotnik v njem skrit diamant legendarne velikosti. Ko je šah Nadir pozneje turban razvil in je iz njega padel diamant, je očaran vzkliknil: »Koh-i-Noor« ali gora luči.

Potlej je diamant z zmagami in s porazi potoval od vladarja do vladarja, dokler ni pristal pri pandžabskem maharadži Ranjitu Sighu.

Al Jazeera: Kako je Britanija ukradla Indiji 45 milijard dolarjev. In lagala o tem. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Ko si je leta 1849 Britanija priključila Pandžab, so podpisali Lahorsko pogodbo, v kateri je med drugim pisalo, da mora lahorski maharadža dragi kamen, imenovan Koh-i-Noor, predati angleški kraljici.

Tako je dragulj, tedaj vdelan v zapestnico skupaj z manjšima diamantoma, leta 1850 iz Indije prispel v Anglijo.

Težak je bil 186 karatov in zelo preprosto brušen, zato so se leta 1851 odločili, da ga bodo obdelali s sodobnejšimi tehnikami brušenja.

Da so diamant spremenili v obliko blazine, kakršno ima še danes, so potrebovali 38 dni.

Odtlej je bil kamen, ki je sedaj težak 105,6 karatov, osebna last kraljice Viktorije.

Do svoje smrti leta 1901 ga je nosila v diademu in broški, po njeni smrti pa je postal del kronskih draguljev, ker je v svoji oporoki določila, da ga sme nositi samo monarhinja ali žena vodje države.

Vir: Zajem zaslona, Twitter

Leta 1902 so ga skupaj s 3.688 manjšimi diamanti vdelali v krono kraljice Aleksandre, žene kralja Edvarda VII., sina kraljice Viktorije.

Aleksandra je to krono nosila le na dan kronanja, potem pa so drage kamne zamenjali s steklenimi.

Odtlej je Koh-i-Noor krasil krone vseh kraljevih žena nikoli pa kron, ki so jih nosili moški.

Spremlja ga namreč legenda, da bo prinesel nesrečo vsakemu moškemu, ki ga bo nosil.

Indija, Pakistan, Afganistan in Iran so oporekali lastništvu britanske kraljeve družine nad diamantom Koh-i-Noor, saj jim je bil ukraden, čeprav je monarhija trdila, da gre za »darilo«.

Britanske vojne in konflikti v času vladavine kraljice Elizabete II. Vir: Zajem zaslona, Twitter

»Kronski dragulji, del kraljeve zbirke, so najmočnejši simboli britanske monarhije in imajo globok verski in kulturni pomen v zgodovini našega naroda,« piše na spletni strani muzeja Tower of London.

Vendar pa je indijski politik, zdaj poslanec spodnjega doma indijskega parlamenta Shashi Tharoor Britanijo označil za »dolžnico svojih nekdanjih kolonij«.

»Namesto da bi Britanci naropano dediščino vrnili njenim zakonitim lastnikom, hranijo ukradene artefakte, kot je diamant Koh-i-Noor, ki so ga vdelali v tiaro kraljice matere in se brezsramno šopirijo v Londonskem stolpu,« je opozoril Tharoor.

Vse glasnejši so tudi pozivi k vrnitvi Velike zvezde Afrike - znane tudi kot Cullinan I. in Prva zvezda Afrike.

»Kraljica Elizabeta II. ima v lasti največji diamant na svetu, znan kot Velika zvezda Afrike.

530-karatni dragulj je bil izkopan v Južni Afriki leta 1905.

Ukraden je bil iz Južne Afrike. Ocenjena vrednost je okoli 400 milijonov dolarjev. Britanci sicer trdijo, da so ga dobili kot simbol prijateljstva in miru, a to je bilo v času kolonializma. Britanci so nato ime Velike zvezde Afrike zamenjali z imenom predsednika južnoafriškega rudnika Thomasa Cullinana piše v tvitu Afriškega arhiva.

Delite članek