sobota, 08. februar 2025 leto 30 / št. 039
Ne grožnjam, da rešilni lestvi za Putina: Kje se po oceni strokovnjakinje za konflikte skriva pot iz ukrajinske krize?
Predlog, da bi Ukrajina lahko opustila svoj cilj, da se pridruži vojaškemu bloku Nata, ki ga vodijo ZDA, bi bil pozitiven korak k zmanjševanju napetosti med Moskvo in Kijevom, so sporočili iz Kremlja.
Gre za enega od prvih znakov, da bi se ukrajinska kriza lahko rešila tudi na ta način, z opustitvijo ukrajinske zahteve, da se pridruži zvezi NATO.
Ruski predsednik je že odobril odgovore Rusije na zavrnitev ruskih zahtev, hkrati pa je diplomaciji dal še nekaj časa, da reši krizo.
Putin conceptually approved the Foreign Ministry's project with Russia's responses on security guarantees, Peskov told RIA Novosti
— The Rage X - Conflict News (@the_ragex) February 14, 2022
Tiskovni predstavnik predsednika Vladimirja Putina Dmitrij Peskov se je v ponedeljek že odzval na predlog ukrajinskega veleposlanika v Združenem kraljestvu Vadima Prystaika, ki je v nedeljo nakazal, da Kijev razmišlja o tem, da bi končal svoj cilj pridružitve Natu, da bi se izognil vojni.
»Potrjena zavrnitev Ukrajine, zavrnitev ideje o vstopu Ukrajine v NATO, je korak, ki bi pomembno prispeval k oblikovanju pomembnejšega odgovora na ruske skrbi,« je dejal Peskov.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem dodal, da članstvo Ukrajine v NATO ni absolutni cilj, nemški kancler Sholz pa se je čudil, zakaj je iz tega Rusija naredila tako velik problem, ko pa to sploh ni nekaj aktualnega ozoroma na dnevnem redu.
Scholz & Zelenskiy seek to offer Putin an olive branch over its concerns Ukraine might join NATO
— Hans von der Burchard (@vonderburchard) February 14, 2022
Zelenskiy: "For us, NATO membership is not the absolute goal"
Scholz: Membership "not really at issue" now. "Strange that Russia makes this the subject of major political problems." pic.twitter.com/o6RojQpFgX
Vstop Ukrajine v NATO je že dolgo nesprejemljiv korak za Moskvo, ki na širitev vojaškega zavezništva na vzhod gleda kot na grožnjo lastni varnosti.
Zahod vztraja, da je izbira zavezništev izbira vsake suverene države. Toda Rusija opozarja, da so članice OVSE in druge države podpisale veljavne mednarodnopravne dokumente, po katerih je varnost »nedeljiva«, kar pomeni, da mora vsaka država pri krepitvi svoje varnosti upoštevati tudi to, kako njena dejanja vplivajo na varnost drugih držav.
Povedano drugače – širjenje zavezništev ni in ne more biti zgolj »stvar svobodne odločitve«, če se države, ki niso del širitve zavezništev - čutijo ogrožene.
Lani je Rusija predlagala pogodbo ZDA in Natu, ki bi s pravno zavezujočim dokumentom trajno ustavila širitev bloka – toda zahteva je bila zavrnjena.
Vendar so iz Kijeva že prišle zavrnitve izjav veleposlanika Ukrajine iz Kijeva, kar je znova zelo slab znak.
Pa vendar za rešitev krize po mirni poti še ni prepozno.
23 ukrajinskih poslancev je pobegnilo iz države.#Posranci
— Čezvesoljska Zombi cerkev blaženega zvonjenja (@CZCBZ) February 14, 2022
Bong https://t.co/u6vs0wlkCC
To kaže tudi razmišljanje Gabrielle Rifkind, ki je sicer posrednica v konfliktih.
Prepričana je, da bi namesto povečanja groženj morale zahodne države Vladimirju Putinu ponuditi lestev, po kateri se lahko spusti.
Po njeni oceni je zahodna pripoved o ukrajinski krizi takšna, da je Rusija makiavelistična sila z ekspanzionističnim načrtom.
Ta napačen pogled pa oblikuje odziv zveze NATO.
To kažejo tudi posnetki zahodnih medijev, ki popolnoma nekritično poročajo o usposabljanju teritorialcev in spregledajo neonacistične simbole na uniformah bataljona Azov...
NBC news giving coverage to Nazi’s in Ukraine, completely oblivious to the insignias of Azov Battalion pic.twitter.com/AbP8T13w9x
— ASB News / MILITARY (@ASBMilitary) February 14, 2022
NATO sili Vladimirja Putina odgovarja s silo, na grožnje odgovarja z grožnjami. Kaj pa, če bi poskušali prodreti v nasprotnikov um in se vprašati, kaj je motiviralo agresijo?
Ali bi lahko s tem prekinili ta krog – in Putinu ponudili tudi izhod, se sprašuje posrednica v konfliktih Gabrielle Rifkind?
Ko je namreč ZSSR v šestdesetih letih prejšnjega stoletja na Kubo namestila balistične rakete, je njihova bližina Združenim državam skoraj sprožila tretjo svetovno vojno.
kaj sedaj? sem že napovedal: če putin ne napade kot je napovedal biden, ga čakajo sankcije kot jih še ni videl.
— ciril brajer (@CiroBrajer) February 15, 2022
Ali Putin, ko danes sedi v Moskvi, vidi to obkoljevanje zveze NATO kot enakovredno grožnjo?
Konec koncev je ena njegovih bistvenih zahtev, da NATO omeji svoje širjenje blizu ruskih meja in da se Ukrajina ne sme pridružiti, opozarja Rifkindova.
Rusija trdi, da so ZDA sovjetskim voditeljem večkrat povedale, da bodo Rusijo vključile v evropski varnostni okvir sodelovanja.
V praksi pa se je NATO nato pojavil kot varnostni okvir, v katerem prevladujejo ZDA, s približno 75.000 ameriškimi vojaki, ki so še vedno na evropskih tleh.
Velike sile pa vedno sumničavo in sovražno obravnavajo prisotnost rivalskih velikih sil na svojih mejah.
»Rusija danes ni benigna liberalna demokracija in predsednik Putin ima obveščevalno miselnost, igra poker in ne šah. Pripravljen je groziti z vojno, ustvarjati kaos in širiti dezinformacije, da bi NATO odrinil od ruskih meja. Ob hkratni uporabi diplomacije je na vzhodni meji Ukrajine zbral več kot 130.000 vojakov, kar je nenehna grožnja njeni suverenosti.
Kljub temu, da je rusko vedenje provokativno, so zahodne vlade odgovorne, da ne stopnjujejo vojne grožnje. Posledice neposrednega ameriško-ruskega spopada v Ukrajini bi bile katastrofalne na vseh straneh…
Zadnjih 20 let sem delala pri reševanju konfliktov in videla nevarnosti zapletanja v vojne, ki se ne morejo ustaviti ali obrniti nazaj. Prodaja orožja državi je morda videti kot načelno dejanje v podporo zavezniku, vendar običajno popelje vedno globlje v močvirje konflikta.
Državi ZDA in Združeno kraljestvo sta v tem stoletju sprožili in sodelovali v štirih neuspešnih vojnah, vendar se zdi, da se nismo naučili lekcij. Nekateri trdijo, da pošiljanje vojaške podpore Ukrajini krepi Natovo roko za pogajalsko mizo. Vendar pa ta pristop vsebuje s tem neločljivo povezane nevarnosti – kajti uporaba odvračanja bi lahko bila tista, ki poslabša situacijo.
— -- GEROMAN -- - (@GeromanAT) February 15, 2022
Washington in London sta se zavezala, da bosta povečala ofenzivno vojaško pomoč Ukrajini in napovedala dobave orožja, streliva in protitankovskega orožja… Nemčija je bila veliko bolj skeptična, saj je blokirala prenos nemškega orožja iz baltskih držav v Ukrajino. Dolgo je nasprotovala pošiljanju orožja na aktivna konfliktna območja.
Kar koli menijo zahodne vlade o vedenju Moskve, razbremenitev konflikta in omogočanj lestvice za Moskvo, po kateri se je potrebno spustiti, je v interesu vseh. Ne smemo podcenjevati povezave med ponižanjem in agresijo. Putin je zelo ponosen človek in pametna politika zahodnih vlad bi morala ponuditi geste za reševanje obraza, če se res želimo izogniti vojni,« opozarja Gabriele Riffkond.
Putinu je torej potrebno ponuditi časten kompromis, ne pa zaostrovati zadeve.
Opozarja tudi na oceno Anatola Lievena, akademika in specialista za Ukrajino, ki je dejal, da je ukrajinska kriza »najnevarnejša kriza na svetu danes«, ki pa je »tudi načeloma najlažje rešljiva«.
Obstaja namreč rešitev, ki so jo leta 2015 pripravile Francija, Nemčija, Rusija in Ukrajina, ki vključuje izvajanje sporazuma Minsk II.
Ta rešitev zahteva demilitarizacijo, obnovo ukrajinske suverenosti, vključno z nadzorom meje z Rusijo in popolno avtonomijo za regijo Donbas.
»Eden od načinov za to bi bil, da NATO razglasi Ukrajino za nevtralno državo in odloči, da se ne pridruži Natu vsaj desetletje. V praksi je članstvo Ukrajine v EU vsaj eno generacijo izključeno zaradi ukrajinske korupcije, politične disfunkcije in pomanjkanja gospodarskega napredka,« ocenjuje Rifkindova in navaja tudi besede francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je dejal, da »za Evropejce ni varnosti, če ni varnosti za Rusijo.«
Russian Foreign Ministry spokeswoman Maria Zakharova just now: “February 15, 2022 will go down in history as the day Western war propaganda failed. Humiliated and destroyed without a single shot fired.” https://t.co/qCgVZxJiEY
— Afshin Rattansi (@afshinrattansi) February 15, 2022
Zato je po njeni oceni čas za »ponovno preučitev varnostnega sistema po hladni vojni« v forumih, kjer je »Rusija dobrodošla.«
Le takšen pristop do vprašanj, kot so razporeditev raket, nadzor orožja in preglednost vojaških vaj, bi lahko olajšal ta konflikt in ustvaril ozračje varnostnega sodelovanja z Rusijo.