»Naslednja krimska vojna bi lahko bila naša zadnja«

George Galloway, ki je bil več kot 30 let član britanskega parlamenta, je ob zadnji zaostritvi odnosov med Ukrajino in Rusijo objavil svoje razmišljanje, v katerem opozarja, da bi bila naslednja krimska vojna lahko naša zadnja.

»Zadnjič, ko se je Britanija borila proti Rusiji, smo bili najmočnejši imperij v zgodovini  sveta, naš nasprotnik pa slabotna, obskurna avtokracija. Britanci so kljub temu imeli preko 40.000 mrtvih in ranjenih. To je bila prva, brutalna moderna vojna, predhodnica ameriške državljanske vojne, ki ji velikokrat dodelijo to dvomljivo čast. Grozno trpljenje britanskih in francoskih vojakov, med katerimi skoraj nihče ni imel pravice glasovati za parlament, ki je vodil 'njihov' imperij, je postalo nepopularno doma. Balada Tennysona 'Naskok lahke konjenice' je odprla pot za prve glasove dvoma med Britanci in spraševanje, ali so naši vojaki levi, ki jih vodijo osli in to v eno dolino smrti za drugo…

Ukrajinski parlament je podprl Porošenkovo uvedbo 30-dnevnega izrednega stanja v ruskih obmejnih regijah po zapletu v Kerču. Naslednja krimska vojna pa bi lahko bila naša zadnja in nobeden pesnik ne bo živ, da bi jo lahko opisal ščurkom, ki jo bodo verjetno edini preživeli.

In presenetljivo, le malo jih je v javnosti, ki bi se morali šele zbuditi ob dejstvu, da lahko neskončni pritiski Rusije, cikel vojaških manevrov in sankcij ter napačnih obtožb, privedejo do vsesplošne vojne med zvezo NATO in Rusko federacijo – z jedrskim orožjem oboroženih supersil, ki nista več prav nič nemočni. Dogodki v tem tednu v ruskih vodah Krima in posledična mobilizacija ukrajinske neofašistične vlade bi lahko bila poziva k prebuditvi.

Ukrajinski pučistični predsednik Porošenko, s svojo državo, zapleteno v dolgove in s svojo popularnostjo v tekmi za predsednika, ki je milje za njegovim glavnim rivalom, se je odločil za manever 'izzivaj psa' in sedaj joka, potem ko si je privoščil doslej najbolj resno provokacijo, ko je vojaške in druge ladje poslal v ruske ozemeljske vode, zaradi katerih je bil ruski odziv nujen.

S tem, ko je uvedel izredne razmere, bi lahko preprečil tudi naslednje predsedniške volitve, ki bodo zagotovo bistveno spremenile politično krajino zaradi drakonske zakonodaje, ki vključuje zatrtje opozicije s pomočjo dejansko fašističnih milic v Ukrajini in njegovih jurišnikov.

Predvidljivo je na pomoč poklical tudi NATO, da naj pomaga njegovemu obkoljenemu režimu, toda obkoljenemu zaradi lastne brezobzirnosti. Tudi Trump – ki se sooča s takojšnjim Sodnim dnem zaradi zaključevanja Muellerjeve preiskave – bo morda pozdravil možnost da se tudi sam gre vojaških igric. Theresa May – verjetno v zadnjih dnevih na funkciji predsednice vlade – bo morda naredila enako. Podobno velja za Macrona, zoper katerega so ulice v glavnem mestu Francije v ognju, medtem ko 77 odstotkov vprašanih podpira požigalce in ne njega.

Nevarna naveza slabih, razpadajočih zahodnih vlad in voditeljev je nenadoma našla svoje skupne interese s tiranom Porošenkom. In zelo mogoče bodo pripravljeni poslati svoje ljudi tudi v Dolino smrti. Toda če bodo to storili, bodo naleteli na Rusijo, ki je precej močnejša, kot je bila tista pri Balaclavi. Dovolj močna in združena, da bi na koncu lahko zmagala. Kajti enotnost v NATO je nekaj takšnega, kar tudi viktorijanski mojster propagande Tennyson ne bi uspel hitro prikazati v drugi luči,« opozarja Galloway.