REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Naša vlada temelji na veri v Boga«: Kako se morajo ateisti še zmeraj boriti zoper diskriminacijo

»Naša vlada temelji na veri v Boga«: Kako se morajo ateisti še zmeraj boriti zoper diskriminacijoWalter Plywaski

V številnih državah boj ateistov za svoboščine še zmeraj poteka. Ateisti ali agnostiki so zapostavljeni na številnih področjih družbenega življenja v mnogih državah sveta.

V Sloveniji smo v zadnjem času videli, kako imajo verujoči, predvsem kristjani, veliko privilegijev, ki jim jih je priskrbela država, tako v obliki plačil verskim uslužbencem kot glede zaščite pred omejevalnimi ukrepi, ki so bili v cerkvah praviloma blažji.

V ZDA pa so se spomnili Walterja Plywaskija, ki je s svojim bojem naredil veliko za pravice ateistov v ZDA.

Pred 70 leti se je namreč Plywaski boril za pravico ateistov ta postanejo polnopravni državljani ZDA- in zmagal.

Poljak Walter Plywaski, rojen Wladyslaw Plywacki, je med drugo svetovno vojno pet let preživel v nacističnih koncentracijskih taboriščih.

Plywaski pa je bil ateist. Sodnika je obvestil, da prisege ne more iskreno končati z besedami »tako mi Bog pomagaj« in zahteval alternativno prisego.

Po osvoboditvi iz Dachaua, bavarskega taborišča, v katerem je umrlo 41.500 zapornikov, je delal kot tolmač, preden se je emigriral v ZDA in štiri leta služil ameriškim letalskim silam.

Avgusta 1952 je Plywaski na Havajih zaprosil za ameriško državljanstvo. Vse kar mu je preostalo je bilo, da izreče svojo prisego zvestobe.

Plywaski pa je bil ateist. Sodnika je obvestil, da prisege ne more iskreno končati z besedami »tako mi Bog pomagaj« in zahteval alternativno prisego.

Sodnik J. Frank McLaughlin naj bi Plywaskega prosil, naj razmisli, kaj piše na hrbtni strani ameriških kovancev: »In God We Trust.«

McLaughlin je nato zavrnil sprejem v državljanstvo Plywaskemu, svojo odločitev pa je utemeljil z naslednjo utemeljitvijo: »Naša vlada temelji na veri v Boga.«

Plywaskega je obtožil, da »išče sprejem v državljanstvo pod svojimi pogoji.«

Plywaski se je s pomočjo ACLU pritožil na McLaughlinovo odločitev in trdil, da gre za kršitev verske svobode, hkrati pa je opozoril, da imajo naravni državljani možnost izrekati afirmacije in ne prisege, kar jim je omogočilo, da svojo zvestobo potrjujejo na lastno čast kot vera v višjo silo.

McLaughlin pa je ostal pri svojem.

Primer Plywaskega je potrdil, da tistim v ZDA, ki zaprosijo za ameriško državljanstvo, ob izreku prisege ni več treba zatrditi »tako mi bog pomagaj.«

Trdil je, da ne gre za versko svobodo, ampak za to, ali Plywaski »verjame v vsa načela, ki podpirajo svobodno vlado«, kar je po McLaughlinu vključevalo vero v Boga.

Plywaski se je preselil v Oregon in uspešno zahteval ponovitev sojenja. S primerom se je ukvarjal drug sodnik.

Januarja 1955 je Plywaski zmagal in postal državljan.

Primer Plywaskega je potrdil, da tistim, ki zaprosijo za ameriško državljanstvo, ob izreku prisege ni več treba zatrditi »tako mi bog pomagaj«, kar je zdaj izrecno navedena v priročniku za državljanske in imigracijske službe ZDA.

Hitler in ateisti
Tudi Hitler je preganjal ateiste.

Toda kljub precedenu, ki ga je postavil, Plywaski ni bil zadnji ateist, ki bi mu bilo zavrnjeno ameriško državljanstvo - več kot 60 let pozneje so se ateisti še vedno morali boriti za pravice priseljencev.

V letih 2013 in 2014 dve ženski nista dobili državljanstva ker nista želeli zatrditi da bosta »nosili orožje v imeni ZDA, če bo potrebno« in sta ugovor vesti podali, ne da bi bili religiozni.

To se je zgodilo kljub precedenčnim sodnim primerom iz leta 1965 in 1970, ki so potrjevali, da so ateisti lahko oporečniki.

Tudi ateistom z državljanstvi so se soočali s kratenjem pravic.

Roy Torcaso je leta 1961 zmagal na Vrhovnem sodišču ZDA, potem ko mu je bil zavrnjen položaj javnega notarja, ko ni hotel izreči prisege, ki priznava obstoj Boga.

In leta 2014 je bil ateistu v letalskih silah zavrnjen ponoven vstop, potem ko je v svoji prisegi zavrnil stavek »tako mi Bog pomagaj.«

Letalske sile so pozneje razveljavile odločitev in posodobile svojo politiko, potem ko so ateistične skupine zagrozile s tožbo.

Takšni primeri ustrezajo vzorcu diskriminacije ateistov.

Študija iz leta 2012 je pokazala, da se je skoraj 50 odstotkov ateistov počutilo prisiljenih priseči versko prisego.

Čeprav bi morali po zakonu imeti možnost povedati alternative, ostaja pritisk na izrekanje verskih prisege še vedno močan.

Ateiste tako stigmatizirajo in jim omejujejo pravice.

Ateisti običajno zmagujejo v primerih, ko izpodbijajo zanikanje državljanstva in drugih pravic na podlagi njihove zavrnitve priznanja Boga.

Toda dejstvo, da ateisti tvegajo, da se bodo soočili z dodatnimi ovirami in pravnimi boji za priznanje državljanstva jasno kaže na njihovo marginalizacijo v ameriški družbi.

Zelo podobno politiko pa z privilegiji vernikom, predvsem kristjanom in z vztrajnim vnašanjem omenjanja »Boga« v govore in vse javne prireditve poskuša tudi v Sloveniji izvajati sedanja vlada.

Delite članek