Naravne katastrofe vsako leto v revščino pahnejo 26 milijonov ljudi

Naravne katastrofe vsako leto najmanj 26 milijonov ljudi potisnejo v revščino in zakrivijo za več kot 500 milijard dolarjev izgub v potrošnji, kar občutno presega vrednost škode zgolj na nepremičninah, izhaja iz danes objavljenega poročila Svetovne banke.

Te številke se bodo po ocenah Svetovne banke, ki je poročila objavila ob robu podnebne konference v Marakešu, v prihodnjih desetletjih še povečale. Podnebne spremembe namreč krepijo uničujočo moč ciklonov, poplav in suše, povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Globalni izračuni škode, ki jo je povzročila narava, doslej niso upoštevali razhajanj v bogastvu, poudarja 190 strani dolgo poročilo. Novi pristop pa naj bi imel velik vpliv na to, kako in kje najbolje porabiti denar za to, da bi bila mesta in podeželje odpornejša na naravne katastrofe.

"Dolar izgube za revnega človeka nima enakega pomena kot za bogatega," poudarja glavni avtor poročila Stephane Hallegatte. "Enaka izguba revne in ljudi na robu družbe prizadene veliko bolj, saj je njihovo preživetje odvisno od peščice dobrin, njihova potrošnja pa je bližje sami zagotovitvi obstoja," dodaja.

Neka vlada dandanes pri odločanju o tem, kje postaviti infrastrukturo v bran pred poplavljanjem na urbanem območju, seveda raje izbere bogato okrožje, ki je na nepremičninah utrpelo za 20 milijonov dolarjev škode, kot pa revno okrožje, kjer je škoda dosegla 10 milijonov dolarjev, navaja poročilo.

A ta izračun se spremeni, ko se upošteva dolgoročno človeško bedo, ki jo je poplava povzročila v nekem barakarskem naselju. Gradnja nasipov in odtokov na revnejših območjih "bi prinesla manjše koristi, ko gre za izgubo premoženja, ki so se mu izognili, a večje koristi pri dobrobiti ljudi", pojasnjuje poročilo. Kot poudarja, se je resnično ceno naravnih katastrof doslej globoko podcenjevalo.

Nedavna študija, ki so jo izvedli v 117 državah, tako revnih kot bogatih, je pokazala, da globalna škoda na premoženju zaradi naravnih katastrof letno znaša 327 milijard dolarjev. A če se upošteva še izgubo v potrošnji - ko si na primer ljudje ne morejo več privoščiti zdravljenja ali šolanja, ki sta bila že pred tem komaj dosegljiva, škoda doseže 520 milijard dolarjev letno, ugotavlja Svetovna banka.

Njeno poročilo je na podlagi globalne raziskave med 1,2 milijonoma ljudi v 89 državah tudi ugotovilo, da 26 milijonov ljudi zasluži manj kot 1,9 dolarja na dan, kar je splošno sprejeti prag revščine. Kot je za AFP povedal Hallegatte, pa so to še konservativne ocene.

V Marakešu so se na 22. srečanju pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) - COP22 zbrali predstavniki več kot 190 držav, ki skušajo doseči napredek pri uresničevanju lani sklenjenega pariškega podnebnega sporazuma. Ta svet zavezuje k omejitvi dviga povprečne globalne temperature pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in države spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje.