Na referendumu v Kataloniji 90 odstotkov volivcev za neodvisno republiko

Na nedeljskem referendumu je za neodvisnost Katalonije po podatkih katalonskih oblasti glasovalo 90 odstotkov volivcev. Po podatkih regionalne vlade v Barceloni se je glasovanja, ki ga je zasenčilo nasilje (ki ga kažejo tudi posnetki televizije RT), udeležilo 2,26 milijona volivcev oziroma 42 odstotkov volilnih upravičencev, proti odcepitvi od Španije pa je na referendumu glasovalo 6,8 odstotka volivcev. Nizka volilna udeležba je bila sicer pričakovana, saj se nasprotniki neodvisnosti večinoma niso odločili za glasovanje na referendumu, ki ga je špansko ustavno sodišče razglasilo za nezakonitega. Po raziskavah javnega mnenja pa so tudi glede neodvisnosti prebivalci Katalonije sicer razdeljeni, saj naj bi jih neodvisnost podpirala slaba polovica.

Zagovorniki neodvisnosti so zmagali - vendar večina volivcev sploh ni glasovala

Španske oblasti so ob tem skušale glasovanje o samostojnosti Katalonije na vse načine preprečiti, v nasilnih izgredih pa je bilo po poročilih katalonske vlade ranjenih več kot osemsto ljudi.

Voditelj Katalonije je ob po poročanju Reutersa ob doseženih rezultatih referenduma napovedal možnost enostranske razglasitve neodvisnosti in odcepitve Katalonije od Španije.

Predsednik španske vlade Mariano Rajoy je znova izključil kakršnokoli možnost za spoštovanje rezultatov po njegovi oceni nezakonitega referenduma o neodvisnosti Katalonije in ocenil, da poskušajo separatisti "izsiljevati...celoten narod." Dejal je tudi, da so v španski vladi "storili, kar smo morali", da bi odvrnili "vnaprej pripravljen napad na legalnost španske države, ki jo je zaščitil miren odziv sil reda." Po njegovi oceni je včeraj "demokracija zmagala, saj je bila zaščitena ustava," policija pa je v Kataloniji zgolj "opravila svojo dolžnost."

Takoj zatem se je oglasil predsednik katalonske vlade Carles Puigdemont. Ocenil je, da je Španija včeraj napisala "še eno sramotno stran zgodovine" v odnosih s Katalonijo.

"Na ta dan upanja in trpljenja so si državljani Katalonije zaslužili pravico do neodvisne države v obliki republike. Moja vlada bo v naslednjih dnevih rezultate referenduma poslala v katalonski parlament, v katerem počiva suverenost našega ljudstva, tako da bo lahko deloval v skladu z zakonom o referendumu," je dejal predsednik katalonske vlade.

Omenjeni zakon pa predvideva, da se Katalonija lahko odcepi od Španije na podoben način, kot je bilo to storjeno v primeru Slovenije ali pa v primeru Kosova, torej z enostransko deklaracijo o neodvisnosti katalonskega parlamenta (UDI), v primeru, da je večina na referendumu glasovala za samostojno državo. Ob tem pa katalonski zakon o referendumu o neodvisnosti sploh ne določa minimalne volilne udeležbe, potrebne za uveljavitev zakona. V podobnem primeru v Sloveniji je, na primer, leta 1990 med strankami v tedanji skupščini Slovenije potekala intenzivna razprava med zagovorniki nižjega ter višjega "praga udeležbe", na koncu pa je prevladala zahteva po potrebni visoki udeležbi, ki je bila v Sloveniji na referendumu kar 93,5 odstotka, ob tem pa je 88,5 odstotka volivcev na zastavljeno vprašanje o samostojnosti odgovorilo z - da.

Dvojni kriteriji in hipokritična EU

Dogajanje v Kataloniji, kjer je bilo včeraj ob poskusih policije, da prepreči glasovanje ranjenih več sto ljudi je tudi EU postala tarča kritik. V celotni EU sta se namreč odzvala samo dva predsednika vlad, poleg slovenskega, ki je izrazil zgolj "zaskrbljenost" je nasilje, ki "nikoli ne more biti odgovor" obsodil še belgijski predsednik vlade Charles Michel. Istočasno pa so o dogajanju v Kataloniji zelo podrobo poročali številni ruski mediji. Nasilje v Španiji je obsodila tudi Venezuela, sicer pogosto tarča kritik zaradi podobnega nasilja policije nad državljani.

Britanski zunanji minister Boris Johnson je na primer dejal, da je "očitno, da smo zelo zaskrbljeni zaradi nasilja" ter da "upamo, da se bodo zadeve umirile, ob tem pa morate biti seveda občutljivi glede ustavne ureditve. Kot razumem referendum ni zakonit, zato pa je prišlo do težav."

Kritike takšnih stališč so v Veliki Britaniji prišle večinoma iz strani nekaterih torijcev, ki so Veliko Britanijo že pred tem napotili na odhod iz EU. Po oceni Andrewa Rosindella, poslanca britanske konservativne stranke bi moral biti odziv EU "veliko močnejši" in bi po njegovi oceni tudi bil, če bi podobno dogajanje, kot se je odigralo v Španiji lahko opazovali v kakšni drugi evropski državi. Zato se je EU po njegovi oceni znova pokazala "kot poponoma hipokritična."

"V drugih okoliščinah ni dvoma, da bi se EU odzvala ostro in udarila kakor tona opek. Tako pa demonstrirajo dvojne standarde: če bi se to dogajalo na Madžarskem ali v kakšni drugi državi, bi seveda videli drugačno reakcijo."

Nasilje je obsodil tudi s strani Evropskega parlamenta pooblaščeni pogajalec glede "brexita" Guy Verhofstadt, vendar je Evropska komisija dejala, da se na krizo ne bo odzvala vse do ponedeljka. V ponedeljek naj bi bili rezultati referenduma razglašeni, to pa seveda pomeni, da bi katalonski parlament neodvisnost moral razglasiti najpozneje 5. oktobra letos. Evro je medtem že nekoliko padel.