Milijarder se je potopil na dno najgloblje luknje na svetu, a tisto, kar je tam odkril, nas mora res skrbeti

Velika modra luknja je eno najbolj znanih in prepoznavnih čudes narave, ki se nahaja ob obali srednjeameriške države Belize.

Je največja in ena od najglobljih podvodnih lukenj na svetu, hkrati pa je tudi del drugega največjega koralnega grebena.

Zahvaljujoč pustolovščini slavnega britanskega milijarderja Richarda Bransona, imamo zdaj končno vpogled ne samo v to, kakšno je njeno dno, ampak tudi – kaj vse se tam skriva.

Ker tisto, kar je Branson skupaj s člani svoje misije nazadnje tam odkril, je resno opozorilo za ves svet, poroča portal Yahoo.news ob »žalostni resnici, kaj se nahaja na dnu največje svetovne luknje.«

Branson se je namreč potopil v posebni podmornici vse do dna Velike modre luknje. Osupnilo ga je, da je tam našel tisto, kar je najmanj pričakoval - plastenke.

»Na žalost smo na dnu uzrli - plastenke. Postale so prava pošast za oceane«, je nedavno izpostavil razočarani Branson, ustanovitelj svetovno znanega podjetja Virgin.

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

What a breathtaking journey to the bottom of the #BlueHole in #Belize - here’s what we found @oceanunite @virginvoyages @aquaticasubs @fcousteau

A post shared by Richard Branson (@richardbranson) on Dec 4, 2018 at 4:32am PST

Do novega Bransonovega odkritja je prišlo mesec dni po tem, ko je na kopno v vzhodni Indoneziji naplavilo truplo kita glavača z več kot 1000 kosi plastike v želodcu.

Tako so okoljevarstveniki v želodcu 9,5 metrov dolgega morskega sesalca, katerega truplo je končalo na obali otoka Sulavezi, med drugim našli 115 plastičnih kozarčkov, štiri plastenke, 25 plastičnih vrečk in celo dva - natikača.

Ko se vse skupaj stehtali, so ugotovili, da je imel revež v želodcu skoraj šest kilogramov plastike.

Iz indonezijske sekcije Fundacije za divje živali (WWF) sicer niso mogli natančno ugotoviti vzroka smrti, toda opozorili so na dejstvo, da je bil prizor, ko so odprli želodec uboge živali, »naravnost grozljiv«.

Plastike niso mogli neposredno okriviti za kitovo smrt, saj je bil kadaver v razpadajočem stanju, kljub temu pa so to šteli za budnico človeštvu in opozorili, da je skrajni čas, da se spopade z »otoki plastike«, ki plavajo v oceanih in ogrožajo življenja ne le morskih živali.

Indonezija je znana kot druga največja onesnaževalka s plastiko za Kitajsko. Na leto proizvede 3,2 milijona ton plastičnih odpadkov, od tega kar 1,29 milijona ton odplakne v ocean. Indonezija se je še posebej po omenjenem tragičnem dogodku zavezala spoprijeti z žgočim problemom.

Po odkritju poginulega kita glavača je osupli indonezijski minister za pomorstvo Luhut Binsar Pandjaitan celo dejal, da je »plastika naš skupni sovražnik«.

A da se je plastika res zažrla vsepovsod, nam zdaj poskuša dopovedati tudi sam Branson, ki se je v začetku decembra lani podal v globine razvpite Velike modre luknje.

Ob njem se je misije udeležil tudi aktivist za ohranjanje oceana Fabien Cousteau, vnuk slavnega raziskovalca Jacquesa Cousteaua, ki je bil med prvimi, ki so proslavil Veliko modro luknjo (Great Blue Hole).

On #NationalHatDay we pay tribute to #JacquesCousteau - a true legend whose ocean conservation work made opened up the hearts and minds of many and inspired activism that continues today. #Oceans #conservation pic.twitter.com/EIt2qzfajA

— Oceanic Preservation Society / OPS (@OP_Society) January 15, 2019

Branson in mladi Cousteau sta se vpisala v zgodovino kot prva na svetu, ki sta se potopila 125 metrov globoko - do dna luknje.

Branson trdi, da so našli dokaz, da ta podvodna struktura ni bila vedno le »luknja« sredi oceana.

Na južni steni luknje so namreč odkrili podvodni sistem votlin, kjer so videli ogromne stalaktite, kapnike, ki jih najdemo na stropih kraških jam.

»To so prepričljivi dokazi, da je bila Velika modra luknja nekdaj jama, saj stalaktiti lahko nastajajo le v suhih votlinah,« je sklenil Branson.

We know that the #BlueHole was once a dry cave because stalactites like this can only form on dry land. #DiscoveryLive pic.twitter.com/L5JGygQS7p

— Discovery (@Discovery) 2 December 2018

Kot je dejal, je to pokazatelj in opozorilo, kako hitro se lahko dvigne površina oceana in kako katastrofalne so lahko posledice.

»Gladina morja je bila nekoč več sto metrov nižja. Pred 10.000 leti se je morska gladina dvignila za približno 100 metrov, ko se je po svetu raztopilo veliko ledu. Na globini 91 metrov smo videli spremembe, ki so se zgodile v stenah, ki so bile nekoč del tal ... To je eno od najresnejših opozoril o nevarnostih podnebnih sprememb, ki sem jih kdaj koli videl«, je v blogu povzel izsledke svoje najnovejše izkušnje.

Right now we're seeing proof that the sea levels were once hundreds of feet lower. #DiscoveryLive #BlueHole pic.twitter.com/8FhTBqq7cz

— Discovery (@Discovery) 2 December 2018

Poleg podnebnih sprememb so, nedvomno, grožnja svetu tudi plastenke in izdelki iz plastike. Razen plastenk pa so na dnu Velike modre luknje našli tudi ostanke rakov in drugih bitij, ki so potonila na dno, ostala brez kisika in umrla.

Reševanje problema velike količine plastike v naših oceanih je postalo eden največjih izzivov za človeštvo, na katerega sedaj opozarja tudi Richard Branson, ekscentrični milijarder, ki vodi in financira številne projekte, s katerimi želi doseči, da bi bilo do leta 2030 pred onesnaževanjem in prekomernim ribolovom zaščitenih 30 odstotkov svetovnih morij.

Viri navajajo, da vsako leto proizvedemo toliko odpadkov, da bi iz njih lahko zgradili 50 Keopsovih piramid.

To je okoli 350 milijonov ton odpadkov, od tega okoli 8 milijonov ton pristane v oceanih. Ti vsako leto tvorijo velike plavajoče otoke plastičnih odpadkov. Če bi jih želeli pospraviti, bi morali pobrati kar 1.800 milijard koščkov, ki skupno tehtajo 80.000 ton.

Toda niti to ni konec epopeje s plastičnimi odpadki, ker se na primer plastična vrečka razkraja okoli 20 let, aluminijasta pločevinka 200 let, plastenka 450 let …