Merklova in Macron podprla idejo o evrskem proračunu

Nemčija in Francija sta podprli idejo evrskega proračuna, ki bi ga po pričakovanju Pariza in Berlina od leta 2021 naprej oblikovali znotraj proračuna EU, je danes dejala nemška kanclerka Angela Merkel po zasedanju vlad obeh držav. Skupaj s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom sta se zavzela tudi za evropsko rešitev vprašanja migracij.

Macron in Merklova sta se v t. i. deklaraciji iz Meseberga, kjer je danes potekalo srečanje, med drugim strinjala, da bodo razširili trenutni evropski reševalni mehanizem ESM, da bi s tem bolje zavarovali evro pred morebitnimi finančnimi krizami v prihodnosti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Macron je označil načrte za začetek "druge faze življenja naše skupne valute". Sicer pa ni želel komentirati višine proračuna, češ da bi to uskladili s preostalimi članicami. Z evrskim proračunom nameravajo predvsem stabilizirati območje evra, je pojasnil.

Glede skupne evropske migracijske in azilne politike je Merklova tudi danes poudarila, da je to njen cilj, čeprav je težko izvedljiv. Z njo se je strinjal tudi Macron, ko je dejal, da EU potrebuje "evropski odgovor na izziv migracij". Pri tem podpirata okrepitev evropske mejne in obalne straže Frontex.

V skupni deklaraciji sta se vladi še zavzeli, da se bosta "skupaj in odločno spopadli s sekundarnim gibanjem znotraj EU" in da bosta zagotovili hitro premestitev v državo članico, kjer je bila oseba registrirana. Kot je pojasnil Macron, bi to storili z dvostranskimi in večstranskimi dogovori.

Merklova je danes priznala, da je Italija zaradi migracij najbolj na udaru, tudi zaradi Libije, od koder prihaja večina afriških migrantov. Pri tem sta skupaj z Macronom pozvala k učinkovitejšemu sistemu solidarnosti in odgovornosti glede premestitve iskalcev azila. Macron je dodal, da bi morala EU okrepiti dialog z domovinami migrantov in tranzitnimi državami.

Nemška kanclerka si je z današnjo podporo francoskega kolega zagotovila dober začetek v njenih prizadevanjih za sklenitev dogovorov z državami članicami glede vračanja že registriranih migrantov. Zaradi spora z nemškim notranjim ministrom Horstom Seehoferjem, ki zahteva obširnejše zavračanje migrantov na meji, je Merklova pod časovnim pritiskom. Dogovore mora namreč skleniti do konca meseca, če ne bo Seehofer brez podpore vlade ukazal, da se na meji zavrne vse migrante, ki so že registriranih v drugih državah članicah. Kar pa bo po Merklinih besedah vodilo v "negativen učinek domin".