petek, 07. februar 2025 leto 30 / št. 038
Macron in Le Penova znova v drugem krogu, toda tokrat bo tekma bolj napeta
![Macron in Le Penova znova v drugem krogu, toda tokrat bo tekma bolj napeta](https://insajder.com/sites/default/files/styles/resize_800/public/upload/news/images/lepenmacronnaslovna.jpg?itok=56TCBAAn)
Sedanji predsednik Francije in njegova desnosučna tekmica se bosta spopadla v drugem krogu, potem ko sta dobila največ glasov na včerajšnjem glasovanju.
Francoski predsednik Emmanuel Macron in populistična političarka Marine Le Pen se bosta za položaj predsednika države spopadla 24. aprila letos, kažejo rezultati francoskih volitev.
Projekcije javnomnenjskih agencij so pokazale, da je Macron v prvem krogu zbral 28,4 odstotka glasov, več od Le Penove, ki je zbrala 24,2 odstotka glasov.
Macron urged French voters to "block the extreme right."
— Bloomberg Quicktake (@Quicktake) April 11, 2022
He's facing nationalist rival Marine Le Pen in the election runoff on April 24 https://t.co/MTdIuGWX5q pic.twitter.com/HThntkAPso
Na tretjem mestu je končal socialistični kandidat Jean-Luc Mélenchon z okoli 21 odstotkov, »protipriseljenski« kandidat Eric Zemmour pa je pristal na oddaljenem četrtem mestu s 7 odstotkov glasov volivcev.
Francoski volilni sistem zahteva, da kandidat osvoji večino glasov, da si zagotovi predsedniško mesto brez drugega kroga, kar je težko, ko se spopada veliko število kandidatov.
Letos jih je bilo 12.
Drugi krog bo verjetno imel drugačno dinamiko kot predhodni krog, kot se je pokazalo na zadnjih predsedniških volitvah v Franciji.
Na volitvah 2017 je Le Penova v prvem krogu zaostajala za Macronom za slabe tri odstotne točke, nato pa jo je v drugem krogu Macron premagal s 66:34, ko je večina privržencev drugih kandidatov podprla Macrona, »kandidata francoske elite«, kot ga opisujejo bolj leve stranke.
To bi se sedaj lahko ponovilo.
Something big is stirring in France. https://t.co/BI6qlHZ48o
— Nigel Farage (@Nigel_Farage) April 9, 2022
Več nedeljskih kandidatov je že podprlo Macrona.
Kandidati Valerie Pecresse, Anne Hidalgo, Yannick Jadot in Fabien Roussel –, ki so skupaj osvojili približno 14 odstotkov glasov v prvem krogu – so povedali, da bodo podprli Macrona, da bi preprečili »skrajni desnici«, da zmaga na predsedniškem mestu.
Zemmour medtem, pričakovano, podpira Le Penovo.
![Tudi Luc Melanchon je kritičen do zveze NATO Tudi Luc Melanchon je kritičen do zveze NATO](https://insajder.com/sites/default/files/lucmelenchon.jpg)
Vendar tokrat ni mogoče pričakovati, da bodo volivci skrajne levice podprli Macrona v enaki meri kot v drugem krogu leta 2017.
Anketa Atlas Politica, opravljena prejšnji teden, je celo pokazala, da je Le Penova v medsebojni tekmi prehitela Macrona z rezultatom 50,5 odstoka proti 49,5 %odstoka
Druge ankete pa kažejo, da bo Macron znova zmagal.
To everyone on Twitter today desperately trying to brand Marine Le Pen as “Far Right”, including the @BBC .
— David. (@DavidMWilley1) April 9, 2022
Here is a reminder of Macrons leadership with the full support of the EU. pic.twitter.com/uY9TLL57P6
Pomembna značilnost francoskih volitev je tudi kritičnost številnih kandidatov do zveze NATO.
Do nje ni kritična samo Marie Le Pen, tudi socialist Luc Mélenchon je zelo oster do ravnanja NATO pakta in ZDA.
Na volitve vpliva tudi ukrajinska kriza.
Le Pen so vodilni mediji predstavili kot podpornico ruskega predsednika Vladimirja Putina in vojaške ofenzive Moskve proti Kijevu.
A photo taken by Jean-Marc Bouju on March 31, 2003 for an Iraqi prisoner in an American prison in Najaf/Iraq. The father was allowed to meet his son and sit on his lap with the condition of wearing a bag on his head. pic.twitter.com/sUALf6g5nm
— Kevork Almassian (@KevorkAlmassian) April 9, 2022
Ameriški Daily Beast jo je označil za »fašistko«.
In »oboževalko Putina.«
New on MoA:
— Moon of Alabama (@MoonofA) April 9, 2022
More Evidence That Ukraine Fired The Missile Which Killed Dozens In Kramatorskhttps://t.co/QzmSLyB3TS pic.twitter.com/t776cK6CYz
Vendar je bila ta strategija neuspešna na volitvah prejšnji teden na Madžarskem in v Srbiji, kjer sta sedanja voditelja Madžarske in Srbije, Viktor Orbán in Aleksandar Vučić prepričljivo zmagala, čeprav so ju zahodni mediji in politiki kritizirali zaradi premlačne podpore Ukrajine.
In preveč tesnih odnosov z Rusijo.