REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Macron bi rad Kavkaz »osvobodil ruskega vpliva,« medtem ko v Novi Kaledoniji divjajo nemiri

Macron bi rad Kavkaz »osvobodil ruskega vpliva,« medtem ko v Novi Kaledoniji divjajo nemiriUradna predstavnica ruskega MZZ je komentirala povabilo gruzijske predsednice francoskemu kolegu, naj na dan neodvisnosti obišče Tbilisi, da bi »končno osvobodili Kavkaz sovjetskega jarma in ruskega vpliva«. Vir: Posnetek zaslona, X

Zdi se, da Francija išče »novo« Novo Kaledonijo, glede na to, da izgublja nadzor v »pravi«, zato koleba med Gruzijo in Armenijo, je dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.

Tako je komentirala povabilo gruzijske predsednice Salome Zurabišvili francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu, naj na dan neodvisnosti obišče Gruzijo, da bi »končno osvobodili Kavkaz sovjetskega jarma in ruskega vpliva«.

»Če lahko Francija koga osvobodi jarma, potem so to staroselci Nove Kaledonije,« je Zaharova zapisala na Telegramu.

Mimogrede, kot poroča BBC, se je Zurabišvilijeva rodila gruzijskima staršema v Parizu pred 72 leti.

Po zaključku študija je delala v francoski diplomatski službi. Bila je veleposlanica Francije v Gruziji leta 2003. Vir: Posnetek zaslona, X

Njena starša sta zapustila Gruzijo, ko so jo sovjetske sile leta 1921 priključile k ZSSR.

Po zaključku študija je delala v francoski diplomatski službi.

Bila je veleposlanica Francije v Gruziji leta 2003.

Potem je leta 2004, navkljub dejstvu, da domačega jezika ne obvlada (tudi danes ne povsem), dobila gruzijsko državljanstvo.

Takratni predsednik Mihael Sakašvili jo je nato imenoval za zunanjo ministrico zaradi njene prozahodne usmeritve, ki naj bi pomagala Gruziji v približevanju Evropski uniji (in NATO).

Zaradi njenih prozahodnih stališč jo številni v Gruziji vidijo kot lakaja interesov Zahoda.

Leta 2018 ji je uspel veliki met, ko je kot prva ženska zmagala na predsedniških volitvah v Gruziji.

Gruzijska predsednica Salome Zurabišvili je prišla v ospredje, ko je prejšnji teden vložila veto na tako imenovani »ruski zakon o tujih agentih«, namenjen medijem in nevladnim organizacijam, ki je v tej državi sprožil večtedenske množične proteste.

Zakon zahteva, da se mediji in nevladne organizacije registrirajo kot »tuji agenti«, če »zasledujejo interese tuje sile«, torej če več kot 20 odstotkov svojih sredstev prejemajo iz tujine.

Zurabišvilijeva, ki je vse bolj v nasprotju z gruzijsko vladajočo stranko, je dejala, da je zakon o tujih agentih v nasprotju z gruzijsko ustavo in »vsemi evropskimi standardi« ter dodala, da ga je »treba razveljaviti«, poroča Associated Press.

V resnici je Rusija le povzela ameriški zakon o tujih agentih iz leta 1938! Vladajoča stranka Gruzijske sanje pa ima dovolj večine, da preglasi veto predsednice, in pričakuje se, da bo to storila v prihodnjih dneh.

Gruzijska vlada vztraja, da je namen zakona spodbujati preglednost in omejiti, po njenem mnenju škodljiv tuji vpliv v državi s 3,7 milijona prebivalci.

V Novi Kaledoniji, francoskem čezmorskem ozemlju v Tihem oceanu, pa so v ponedeljek, 13. maja, izbruhnili nemiri, ki so zahtevali že več življenj.

Nezadovoljstvo lokalnega prebivalstva je izbruhnilo, potem ko so oblasti v Parizu sprožile postopek za spremembo ustave, ki bi nedavnim francoskim priseljencem, ki v Novi Kaledoniji živijo več kot 10 let, dala pravico do glasovanja na volitvah v Novi Kaledoniji.

Pariz je tam uvedel izredne razmere, napovedal pa je dodatnih 1000 policistov.

Po poročanju zahodnih medijev so lokalne oblasti izgubile nadzor nad deli glavnega otoka.

Moskva je včeraj pozvala Pariz, naj se vzdrži neupravičenega nasilja nad demonstranti in naj zagotovi spoštovanje pravic in svoboščin domorodnega prebivalstva Nove Kaledonije in drugih čezmorskih ozemelj pod francoskim nadzorom.

Rusija vidi krizo v Novi Kaledoniji kot rezultat nedokončanega procesa njene dekolonizacije in še eno potrditev, da »francoska politika do njenih nekdanjih kolonij, preimenovanih v čezmorska ozemlja, prihaja v slepo ulico«, piše v izjavi ruskega ministrstva za zunanje zadeve.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke