Macrijeva koalicija zmagovalka kongresnih volitev v Argentini

Koalicija Cambiemos (Spremenimo se) pod vodstvom argentinskega predsednika Mauricia Macrija je jasna zmagovalka nedeljskih delnih kongresnih volitev v Argentini, so pokazali rezultati volitev. Se je pa v senat uspelo uvrstiti tudi nekdanji predsednici Cristini Fernandez de Kirchner.

Volitve so potekale v polovico predstavniškega doma in tretjino senata argentinskega kongresa. To je bil prvi resen volilni preizkus za predsednika države Macrija in njegovo liberalno politiko.

Volilna udeležba je bila 78-odstotna. Desnosredinska koalicija Cambiemos je zmagala v 13 od skupno 23 volilnih okrožij ter tudi v prestolnici Buenos Aires. Provladni kandidat Esteban Bullrich je tam z 41,3 odstotka glasov premagal bivšo predsednico Kirchnerjevo, ki je prejela 37,2 odstotka glasov. Kljub porazu je slednja osvojila enega od treh mest v senatu, kolikor so jih volili v Buenos Airesu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Macri je z volilno zmago utrdil svoj položaj, čeprav še vedno ni osvojil večine v kongresu. Tako bo moral še naprej pri vsakem zakonskem predlogu iskati ustrezno podporo ali pa sprejemati ukrepe z dekretom. Je pa njegovi koaliciji v nedeljo uspelo povečati število sedežev v senatu - namesto dosedanjih 87 naj bi jih po novem imela 108 - in opozicijskemu peronističnemu bloku, ki po projekcijah ostaja pri 145 sedežih, vsaj odvzeti dvotretjinsko večino.

"Nismo zmagali kot stranka; zmagala je gotovost, da lahko spremenimo zgodovino in gradimo z ljubeznijo (...) Argentina z željo nima meja, smo neustavljivi," je Macri po objavi volilnih izidov zmagoslavno poudaril pred privrženci v Buenos Airesu.

Kirchnerjevi in njeni novi levosredinski stranki Državljanska enotnost v nedeljo ni uspel veliki met. Resda je postala opozicijska voditeljica z največ podpore in se izkazala kot edina prava alternativa Macriju, a je upala tudi, da bo z zmago na volitvah znova združila peronistični tabor in tako dobila priložnost za ponoven naskok na predsedniško mesto na volitvah leta 2019.

"Ponosni moramo biti na ta rezultat. Državljanska enotnost je izšla kot najmočnejša opozicija tej vladi (...) Tukaj se nič ne končuje, tu se vse šele začenja," je sporočila privržencem po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Kot spominja AFP, je Kirchnerjeva v predvolilni kampanji stavila predvsem na obljubo, da bo "pritisnila zavoro" na Macrijevo zmanjševanje carin na izvoz kmetijskih izdelkov, proračunski primanjkljaj in rahljanje delavske zakonodaje. Macri je po drugi strani volivce pozival, naj "se ne vrnejo v preteklost", in kritiziral populistično politiko predhodnice.

Čeprav v kongresu nima večine, je Macri uspel svoje reforme uveljaviti s pomočjo sovražnikov Kirchnerjeve v peronističnem taboru in guvernerjev, ki so pri financiranju svojih proračunov odvisni od zveznega denarja. Njegovo prvo leto na oblasti sta zaznamovali 30-odstotna devalvacija argentinskega pesa in 2,3-odstotno krčenje gospodarstva. Slednje si je nato v prvi polovici letošnjega leta vsaj delno opomoglo, saj je beležilo 1,6-odstotno rast - kar pa je daleč pod stopnjami rasti pred letom 2010, ko sta Argentino vodila Kirchnerjeva in njen soprog Nestor.

A Macrijevo pot glasno hvalijo v ZDA in Evropski uniji, zadovoljni so tudi mednarodne posojilodajalske institucije in argentinski poslovneži, piše AFP.

Proti nekdanji predsednici Kirchnerjevi sicer poteka več postopkov zaradi korupcije, z izvolitvijo v senat pa bo v prvi vrsti dobila imuniteto pred nadaljnjim pregonom in zlasti pred morebitnim prestajanjem kazni, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA. Sama vztraja, da je žrtev političnega pregona.

Predvolilno kampanjo je sicer v zadnjih dneh pretreslo izginotje mladega političnega aktivista Santiaga Maldonada, ki se je v začetku avgusta udeležil protestov skupine domorodcev Mapuche v južni pokrajini Chubut. Po poročanju prič naj bi ga takrat odpeljala vojaška policija.

Njegovo izginotje je sprožilo proteste v državi ter kritike na račun Macrija in njegove administracije glede spoštovanja človekovih pravic. Kirchnerjeva je potegnila celo vzporednice z vojaško diktaturo (1976-1983), ko je v državi izginilo okoli 30.000 ljudi.