Logika norosti: kdo bo poravnal račun za britansko "veselico", ki gre h koncu? Odgovor je zastrašujoč

V zadnjih dveh letih pompoznega kaosa, ki spremlja brexit, ki se je to jutro še izjemno razrastel, se očitni, osupljiv paradoks nenehno izmika pozornosti javnosti, ugotavljajo britanski mediji. Namreč, zakaj brexit izvaja premierka Theresa May, ki mu je vedno nasprotovala in na referendumu celo glasovala za ostanek Združenega kraljestva v EU?!

In še pomembneje, - če je brexit res tako čudovita ideja, zakaj so dobesedno vsi zagovorniki zapuščanja EU, od najšibkejših do najtrših, zbežali od "pričakovane slave" konkretnega izvajanja brexita? Čemu takšna skromnost? In vprašanje, ki se mu odgovor vedno izmuzne je - kdo bo plačal račun?

Najbolj znani zagovorniki brexita so izginili kot kafra. Ekscentrični Boris Johnson, za katerega se je do nedavno zdelo, da skače tudi iz hladilnika, se je prebrisano pravočasno umaknil v ozadje. Sporni Nigel Farage, ikona protievropske Britanije, je zadnje dneve poniknil v tako globoko ilegalo, da se skoraj poraja vprašanje - ali je bil sploh resničen. A brexit, nad katerim so bili navdušeni tako Johnson kot Farage, je - za vogalom.

Vse to se dogaja v času, ko je vlada Therese May verjetno najšibkejša v zgodovini Združenega kraljestva in kot taka shaja že dve leti. Zakaj nenadoma nihče ne želi biti predsednik britanske vlade? Zakaj se je včeraj nenadoma usul plaz ministrskih odstopov, takoj, ko se je brexit nevarno približal?

Odgovor na vsa ta vprašanja je preprost, vendar zastrašujoč.

Nihče ne želi izvajati brexita, ker je bilo od začetka jasno, da je idealistični izhod Britanije iz EU, kot je bil obljubljen ljudstvu, praktično nemogoč. Toda zdaj nihče ne želi plačati končnega računa. Na to dejstvo kaže tudi nenadni odziv obeh omenjenih politikov, ki se zdaj "pogumno" norčujeta nad Mayevo in njenimi "dosežki" glede brexita.

Vrh krize je sprožilo ključno vprašanje Severne Irske, na katerem pogrne protievropska logika, ker nakazuje nevarnost, ki je vse bolj realna, a to je razpad Združenega kraljestva.

Če se na mejah Severne Irske in Republike Irske ponovno vzpostavi trdna meja, bo ta ogrozila ne le komaj doseženo normalizacijo med Republiko Irsko in Združenim kraljestvom, temveč tudi sam mir, vzpostavljen s sporazumom iz leta 1998. Nova eskalacija irskega vprašanja bi lahko spodkopala obstanek Severne Irske znotraj Združenega kraljestva. V skladu s sporazumom iz leta 1998 je namreč Severna Irska del Britanije samo, dokler večina na Severnem Irskem ne odloči drugače.

V tem primeru je britanska vlada dolžna izvrševati voljo državljanov Severne Irske.

Toda, če se ne bi vzpostavila trdna meja in če bi Severna Irska lahko ostala v carinski uniji z EU, bi to Škotsko postavilo v neenakopraven položaj, ker bi zagotovo ostala zunaj Unije. Torej bi najkrajšo poregnila prav Škotska, ki je bila ena od trdnjav ostanka v EU na referendumu leta 2016. Ta neenakost bi znova podžgala hrepenenja po avtonomiji Škotske in zahteve za še en referendum o odcepitvi.

Zato niti ne čudi, da si nihče ne želi biti na mestu Therese May v takšnih okoliščinah. Očitno nihče ne bi bil rad odgovoren za morebitni propad kraljestva.

"Žurka je končana, kdo bo počistil smeti", se hudomušno sprašuje Rafael Behr, kolumnist uglednega, proevropsko naravnanega londonskega Guardiana, v komentarju o vrsti ministrskih odstopov v vladi Therese May. Behr piše, da je glasba nehala igrati, zabava pa očitno gre h koncu, toda nobeden od veselih gostov ne želi ostati do zadnjega, da bi počistil smeti.

"Ti odstopi potrjujejo temeljni strukturni problem zapuščanja EU: to je bila le fantazija. (Dominik) Raab (minister za brexit, ki je včeraj odstopil) je prišel do istega sklepa kot Boris Johnson v začetku tega leta: lažje je biti v ekipi, ki obtožuje premierko, da ji ni uspelo priskrbeti čredo čarobnih samorogov, kakopak obogateti s portfeljem, ki zahteva strokovno znanje za vzrejo samorogov," je ciničen Behr.

Samorogi so mitološka bitja in seveda ne obstajajo. Ali obstaja model brexita, ki ne bo povzročil razpad Združenega kraljestva, in ali sploh obstaja zagovornik izhoda Britanije iz EU, ki je dovolj pogumen, da bo plačal končni račun, pa bodo razkrili dnevi, ki so pred nami.