Leto po odločitvi za brexit: Nov zagon nemško-francoskega motorja

Natanko leto dni po odločitvi Britancev za izstop iz EU sta nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron danes na vrhu EU v Bruslju s simbolnim skupnim nastopom posredovala jasno sporočilo, da bosta ponovno pognala nemško-francoski motor, ki bo gonilna sila napredka po brexitu.

Pred nekaj dnevi so se začela pogajanja o brexitu, a medtem ko nekateri sanjajo o drugačnih scenarijih, v Londonu vztrajajo, da zapuščajo unijo. V Bruslju so danes odmevali odzivi na prve britanske predloge za ureditev pravic državljanov.

Britanska premierka Theresa May je v četrtek kolegom iz EU predstavila po njenih besedah "pošteno, resno in velikodušno ponudbo" za ureditev pravic okoli tri milijone državljanov EU v Britaniji po brexitu.

Britanska ponudba predvideva, da naj bi bil vsak državljan EU, ki že pet let biva v Združenem kraljestvu, deležen enake obravnave kot Britanci na področju zdravstva, izobraževanja, prejemkov in pokojnin.

Podroben načrt je pričakovati v ponedeljek. Nekateri viri ob tem izpostavljajo pogosto uporabljen bruseljski rek, da je "hudič pač v podrobnostih".

Prvi odzivi z vrha institucij in članic EU so kritični.

Šef Evropske komisije Jean-Claude Juncker je ocenil, da je "to prvi korak, ki pa ni zadosten". Na vprašanje, ali ima jasno idejo o tem, kakšen brexit želi Mayeva, je kratko in jedrnato odgovoril: "Ne."

Kritičen je tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, ki je ocenil, da je britanska ponudba "pod pričakovanji" ter da gre očitno za zniževanje ravni pravic, ki obstajajo sedaj.

Belgijski premier Charles Michel je predloge Mayeve ocenil kot "ohlapne" in izrazil pričakovanje po več podrobnostih, saj nihče ne želi "kupovati mačka v žaklju".

Slovenski premier Miro Cerar je izpostavil, da je Mayeva v četrtek zelo jasno povedala, da brexit bo. Na vprašanje, kako torej razume Tuskove sanje o možnosti, da ga ne bo, je odgovoril, da tudi sam dopušča možnost različnih scenarijev.

"Kaj bo prinesla prihodnost, ne vemo," je menil slovenski premier. Spomnil je, da je pred letom dni referendum Britance razdelil skoraj simetrično na dva pola in da je bila večina za brexit zelo majhna.

V teh okoliščinah sta nemška kanclerka Merklova in francoski predsednik Macron danes v Bruslju na simbolni skupni novinarski konferenci po koncu vrha EU izpostavila pomen nemško-francoskega sodelovanja za napredek v EU po brexitu.

Simbioza Nemčije in Francije je pomembna za napredek Evrope - ni sicer dovolj, je pa nujna za uspešno delovanje EU, je po svojem prvem vrhu izpostavil Macron, ki velja za simbol zmage proevropskih sil nad protievropskimi populisti in preporoda EU.

Merklova je z bolj pragmatičnimi besedami in manj leporečenja posredovala enako sporočilo: skupna novinarska konferenca kaže, da so odločeni skupaj reševati probleme.

Moč sodelovanja med državama je Macron ponazoril z legendarnim nemško-francoskim parom, Helmutom Kohlom in Francoisom Mitterandom.

Nemško-francoski motor je bil zelo močan v času Nicolasa Sarkozyja, v obdobju Francoisa Hollanda pa je njegova moč oslabela. Od Macrona se pričakuje, da ga bo znova oživil.

Po vzoru v preteklosti pogosto uporabljanega vzdevka Merkozy se že pojavlja kar nekaj različic skupnega poimenovanja nemško-francoskega voditeljskega para, na primer Merkron ali Emmangela.

Francoski predsednik je deležen veliko pohval, na primer hrvaški premier Andrej Plenković je ocenil, da je "zelo dober, z veliko znanja in že zelo dobro obveščen".

Kritični pa sta bili zlasti Poljska in Madžarska - zaradi Macronovih izjav, da gre vzhodnoevropskim državam samo za evropski denar, evropskih vrednot pa ne spoštujejo, ter da Evropa ni "supermarket", ampak skupna usoda.

Gre za to, da višegrajska četverica zavrača sodelovanje v shemi za premeščanje beguncev iz Italije in Grčije v druge članice unije ter zavira dogovor o stalnem mehanizmu za razporejanje beguncev.

Macron se je danes ob robu vrha sestal z voditelji Madžarske, Češke, Poljske in Slovaške. Madžarski premier Viktor Orban je po sestanku sporočil, da bodo sodelovali v duhu "vzajemnega spoštovanja".

Slovenski premier, ki je ob robu vrha pojasnjeval slovenska stališča glede arbitražne sodbe o meji, ki bo znana prihodnji četrtek, je danes znova izrazil veselje ob "prevladujočem prepričanju, da je odločbe mednarodnih sodišč treba spoštovati".

Pomen spoštovanja odločitev sodišč so v četrtek izrecno podprli voditelji držav Beneluksa, belgijski, nizozemski in luksemburški premier Charles Michel, Mark Rutte in Xavier Bettel, s katerimi se je Cerar sestal pred vrhom unije.

Cerar je o vprašanju arbitraže na kratko govoril tudi z drugimi kolegi, ki jih ni izrecno naštel. Po neuradnih informacijah je govoril tudi z nemško kanclerko, ki prav tako zavzema stališče, da je treba odločitve mednarodnih sodišč spoštovati.

Tudi hrvaški premier Andrej Plenković je v Bruslju pojasnjeval hrvaška stališča, ki ostajajo nespremenjena: arbitraža je za Hrvaško nepovratno končana. Izpostavil je, da ne želijo nikakršnih enostranskih dejavnosti po objavi sodbe.

V odziv na navedbe, da je odločitve mednarodnih sodišč treba spoštovati, pa Plenković poudarja, da se s tem absolutno strinja, a ko je vse čisto in korektno. Eno je abstraktno načelo, drugo pa konkreten primer, je opozoril.