Le deset odstotkov okuženih s koronavirusom razvije protitelesa, varuje pa nas tudi »imunološka temna snov«

Nekdanji direktor Svetovne zdravstvene organizacije, profesor Karel Sikora, ki je direktor britanskega Rutherford Health centra opozarja, da samo deset odstotkov pacientov, okuženih s koronavirusom razvije protitelesa.

To ima lahko številne slabe posledice. Najprej zato, ker tako pravzaprav s testi na protitelesa nikoli ne bi mogli ugotoviti pravih razmer pandemije.

Okuženi bi v teh primerih v sebi imeli virus, vendar bi bil njihov imunski odziv drugačen.

Professor claims only 10% of coronavirus patients develop antibodies meaning it may never be possible to measure true scale of pandemic
via https://t.co/fCVGWXDcNN https://t.co/f2WJq8k8Q5

— Telizmary Pinales Roussel (@Telizmary_PR) June 7, 2020

Po ocenah britanske vlade naj bi imelo virus okoli 8,5 odstotkov prebivalstva v Veliki Britaniji, v Sloveniji pa naj bi bilo to število med dva in štiri odstotkov.

Dodaten problem je dejstvo, da ni jasno, ali si okuženi pridobijo imunost in kako dolgo traja.

Profesor Karel Sikora, ki je svetovalec Svetovne zdravstvene organizacije (SZO – WHO) pojasnjuje, da bi imeli okuženi v tem primeru negativen test na prisotnost antiteles v krvi, kljub temu pa bi bili okuženi z virusom.

Ob tem so številne vlade vlagale veliko naporov prav v testiranje prebivalcev, da bi na ta način lahko ugotovile, koliko prebivalstva je okuženega in kako je mogoče sprostiti ukrepe.

Razmišlja se celo o posebnih imunskih potnih listih, s katerimi bi se nov razred »imunih« oziroma »covid elita« lahko vrnila na delo.

Ker pa deli človeškega imunskega sistema ostajajo »popolna skrivnost« za znanstvenike, je zelo vprašljiva tudi učinkovitost merjenja.

Na to kažejo tudi druge študije, o čemer smo že poročali, iz katerih prav tako izhaja, da je število resnično okuženih najmanj 5 – 10 krat večje od številke, ki jo pokažejo testi, s katerimi iščejo protitelesa.

Vendar protitelesa – vsaj za nekaj časa, ne vemo pa, kako dolgo, zagotavljajo tudi imunost.

»Če imate antitelesa, potem ste dejansko imuni oziroma ste med tako imenovano 'covid elito', saj za vas ne veljajo pravila, ki veljajo za druge, saj ste imuni in verjetno ne boste zboleli znova, prav tako pa verjetno bolezni ne boste prenašali naprej,« pojasnjuje profesor.

Testi na prisotnost antiteles so zato dobri le za ugotavljanje, ali je nekdo v preteklosti že prebolel bolezen – toda tudi to se lahko ugotovi le v 10 odstotkih primerov.

Toda po drugi strani štetje ljudi s protitelesi lahko služi za oceno, koliko ljudi je dejansko okuženih z novo boleznijo.

To pa lahko v končni fazi pokaže znanstvenikom in politikom, kako uničujoč bi lahko bil »drugi val«. Vse več je opozoril, tudi s strani evropske veje WHO da bi Evropo lahko zadel jeseni in da zato poletje ni trenutek za zapravljane časa, pač pa za temeljite priprave.

Ob tem imunski sistem sam sestavlja cela mreža različnih proteinov, katerih delovanja še ne razumemo.

Antitelesa so samo del tega mehanizma.

»Obstaja nekaj, čemur pravimo 'imunološka temna snov.' Ne razumemo je, vendar nas zagotovo ščiti. To je morda le ena od zaščit proti virusu,« ocenjuje profesor Sikora.

Po sedanjih raziskavah protitelesa najdejo prej v krvi mlajših od 30 let in tistih, ki so težje bolni. Drugih značilnosti doslej niso odkrili.

Gus Dalgleish, profesor onkologije na College univerzi v Londonu je za Mail Online dejal, da se večina ljudi vendarle bori proti bolezni s tako imenovanimi »T-celicami«.

»Če imate dober odziv T-celic, potem vas bo to zaščitilo proti gripi, prehladu ali koronavirusu. Ta imunski sistem pa se dramatično spremeni , ko ste stari preko 50 let, kar pojasnjuje, zakaj so starejši bolj izpostavljeni koronavirusu.«