Lavrov o »privesku Nata«: Evropska militarizacija je oropala zgolj evropske davkoplačevalce

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je na tiskovni konferenci v četrtek precej hladno odzval na napovedan dvig vojaških izdatkov članic zveze NATO na 5 odstotkov BDP-ja.

Dejal je, da ga to zaradi Rusije ne skrbi, da pa so davkoplačevalci EU in Velike Britanije »oropani« pri financiranju podpore Ukrajini namesto domačih socialnih potreb.

Njegove pripombe sledijo nedavni zavezi Nata, da bo v naslednjem desetletju povečal vojaške izdatke na 5 odstotkov BDP-a članic, kar je več kot dvakrat več od dolgoletnega 2-odstotnega cilja.

V Sloveniji se stranki Levica in SD, ki sta v vladni koaliciji sicer javno zavzemata proti dvigu izdatkov, vendar nista podprli referendumske pobude o tem vprašanju, prav tako pa nista nasprotovali izhodiščem, s katerimi je vlada šla na »pogajanja« na vrh zveze NATO v Haag.

A tudi to ni povsem res: predsednik slovenske vlade Robert Golob je sicer zatrdil, da so države o dvigu stroškov razpravljale in se »pogajale«, znano pa je, da ni šlo za nikakršna pogajanja, pač pa le za diktat ameriškega predsednika Trumpa, ki je dvig zahteval brez analiz, kar »iz glave«, na to pa so ostali »partnerji« v zvezi NATO pristali, menda zaradi »grožnje« članicam zveze NATO.

Lavrov je spregovoril tudi o tem in dejal: »Seveda obstaja grožnja... Grožnja za davkoplačevalce držav EU in Velike Britanije,« je Lavrov odgovoril na vprašanje, ali v tej potezi vidi grožnjo Rusiji.

Zatrdil je, da so bili državljani Združenega kraljestva in EU »v zadnjih treh letih preprosto oropani,« saj je bil njihov denar preusmerjen v financiranje vojne v Ukrajini, namesto v reševanje »akutnih in vse hujših socialno-ekonomskih problemov«.

Vom Hauptdarsteller zum Statisten – Beim EU-Gipfel geht es für Selenskyj um alles https://t.co/y492xJAFJw pic.twitter.com/OHnfMOz1D7

— WELT (@welt) June 26, 2025

Lavrov je izjavil, da so evropski voditelji zmanjšali svoj prvotni cilj, da bi Rusiji zadali »strateški poraz«, in zdaj pozivajo k »takojšnji prekinitvi ognja brez kakršnih koli predpogojev«.

Moskva vztraja, da je sprejemljiv le trajni mirovni sporazum, in trdi, da bi bilo začasno premirje uporabljeno za ponovno oborožitev Ukrajine.

V začetku tega meseca je Evropska komisija odobrila uporabo približno 335 milijard evrov sredstev za odpravo posledic pandemije v vojaške namene.

Maja je uvedla dolžniški instrument v višini 150 milijard EUR za podporo obrambnim prizadevanjem.

Russia’s Lavrov: “Increasing NATO's defense spending will not significantly impact the country's security.”

So the money will just dissolve in pockets? pic.twitter.com/jmSJMtFFwM

— Lord Bebo (@MyLordBebo) June 26, 2025

Ruski zunanji minister je dejal, da javna poraba financira Ukrajino, namesto da bi se ukvarjala z domačimi problemi.

Ukrajina je dobila dostop do teh sredstev skupaj z državami članicami EU.

Moskva je te ukrepe obsodila kot dokaz nadaljnje sovražnosti bloka.

Fsako leto bo fsak državljan prispeval 1800 EUR. Ne za znanost, napredek, ne za blaginjo. Za oboroževanje.
Se pravi, 4 članska družina bo dala 7200 EUR. In to fsako leto, leto za letom.
Kak smo to mi pr*uknjeni.

— Božo Simonič (@Bodem43) June 25, 2025

Lavrov je v začetku tega tedna dejal, da se je EU, nekoč predvsem gospodarska unija, »radikalno preoblikovala« v »agresiven vojaško-politični blok« in dejansko postala »privesek Nata«.

Opozoril je, da morajo države EU, ki niso članice Nata, zdaj dovoliti tranzit enot in orožja zavezništva, in takšna dejanja označil za »pripravo na vojno« proti Rusiji.