Kosovo prvo desetletje samostojnosti pričakalo z več odprtimi vprašanji

Kosovo, najmlajša evropska država, bo v soboto obeležilo deseto obletnico samostojnosti. Država, ki si želi tako članstva v Evropski uniji kot zvezi Nato, se sooča z več odprtimi vprašanji. Stalnici kosovskega vsakdana sta tudi vseobsegajoča korupcija in visoka stopnja brezposelnosti.

V zadnjem času so duhove burile tudi zahteve po ukinitvi posebnega sodišča za vojne zločine na območju Kosova, a so se v Prištini nato uklonili mednarodnemu pritisku. Prve sodbe sodišča je pričakovati še letos, na Kosovu pa po oceni poznavalcev ne bodo povzročile kakšnih posebnih reakcij.

Zastal je tudi proces mednarodnega priznavanja Kosova, odnosi s Srbijo so še naprej napeti, zatika se pri ratifikaciji sporazuma o meji s Črno goro. Državi je sicer uspelo v zadnjem času zabeležiti gospodarsko rast, ki trenutno presega štiri odstotke, ter zgraditi ali obnoviti v vojni uničeno cestno infrastrukturo. Prvo desetletje kosovske samostojnosti je minilo tudi v znamenju politične nestabilnosti in divje privatizacije.

Kosovsko samostojnost je doslej priznalo 116 držav. Slovenija je to storila 5. marca pred desetimi leti. Med 28 državami članicami EU Kosova ni priznalo pet držav (Španija, Slovaška, Ciper, Grčija in Romunija). Kosovo je član nekaterih mednarodnih in nevladnih organizacij. V nekaterih je članica država sama, v drugih skupaj ali kot začasna upravna misija Združenih narodov na Kosovu (Unmik).

Unmik so ustanovili leta 1999 po koncu vojne na Kosovu med med kosovsko osvobodilno vojsko in takratno vojsko Zvezne republike Jugoslavije. Po neuspešnih pogajanjih o ustavnem statusu Kosova pod pokroviteljstvom ZN je prehodna kosovska vlada 17. februarja 2008 enostransko razglasila neodvisnost od Srbije. Ta še vedno zavrača kosovsko samostojnost, je pa v okviru bruseljskega dogovora iz leta 2013 Beograd pristal na pogovore o normalizaciji odnosov s Prištino.

kosovo_volitve.jpg

Prvi mož Gibanja Samoopredelitev Vetevendosje Albin Kurti je za STA ocenil, da bi morala biti kosovska vlada predvsem usmerjena v razvoj države. Sam zagovarja ustanovitev suverenega sklada kot delniške družbe, v katerem bi bila vsa podjetja, s katerimi upravlja kosovska agencija za privatizacijo, in kosovske banke za razvoj z ugodnimi, dolgoročnimi krediti, ter razvojne agencije, ki bi koordinirala različne politike razvoja države. Diasporo bi povabili, da kupi deleže.

Kosovo potrebuje tudi reformo pravosodja ter večje število sodnikov in tožilcev. Usmeriti bi se morali v boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji na najvišji ravni, je še menil Kurti.

Politično je zanj zelo pomemben tudi dialog s kosovskimi Srbi o njihovi integraciji. Neposreden, odprt demokratičen in družben dialog s kosovskimi Srbi o razvoju, ne samo kot dialog med Albanci in Srbi, pač pa glede na njihov družben položaj, npr. med taksisti, študenti, profesorji, inženirji, zdravniki, brezposelnimi o vsakodnevnih vprašanjih. "Potrebujemo dialog od spodaj navzgor," je dejal Kurti, ki si za naslednje desetletje želi, da bi na Kosovu "zgradili" EU.

Po razglasitvi samostojnosti se je po njegovih besedah na Kosovu zgodil fenomen, da sta se Nato in EU integrirala na Kosovo, namesto da bi bilo obratno.

"Mi bi morali postati članica Nata, a smo dobili Kfor, ki je postal del kosovske države, mi bi se morali pridružiti v EU, a se je EU z Eulexom pridružila nam," je opozoril vodja največje kosovske opozicijske stranke.

Odgovorni urednik kosovskega dnevnika Zeri Lavdim Hamidi je za STA dejal, da je prihodnost Kosova v EU, a bo to odvisno od pripravljenosti države, da izpolni kriterije za članstvo, ter rešitve odprtih vprašanj s Srbijo.

Proces mednarodnega priznanja Kosova kot samostojne države je po njegovi oceni zastal zaradi politične nestabilnosti v državi in lobiranja Srbije proti Kosovu. Politična nestabilnost je botrovala tudi neuspešnemu boju proti korupciji, zaradi katere Kosovu ni uspelo pridobiti resnih tujih vlagateljev. Številna velika evropska podjetja, ki so se prvotno zanimala za vlaganja na področju energetike in telekomunikacij, so državo zapustila prav zaradi korupcije, je še dejal Hamidi.

Opozoril je, da je brezposelnih okoli 30 odstotkov Kosovcev. "Število mladih, ki vsako leto prvič vstopijo na trg dela, je nekajkrat večje od številna delovnih mest, ki jih skupaj ustvarita tako javni kot zasebni sektor. Brez politične stabilnosti in učinkovitega pravosodnega sistema ne bo izboljšanja gospodarskega položaja," je menil Hamidi.

Odnosi s Srbijo, ki so bili v začetku zaostreni do skrajnosti, so se medtem nekoliko izboljšali, a so še daleč od normalnih. Med državama še vedno prihaja do napetosti. Nekoliko se je izboljšal položaj kosovskih Srbov, predvsem zaradi tega, ker so Srbi začeli sodelovati v političnem življenju Kosova. Prav kosovski Srbi so imeli ključno vlogo pri oblikovanju zadnje kosovske vlade pod vodstvom Ramusha Haradinaja, saj je vladajoča koalicija z njihovimi glasovi v parlamentu dobila zadostno podporo. V začetku leta je javnost pretresel umor znanega, zmernega srbskega politika Olivera Ivanovića, ki je bil v javnem konfliktu s srbsko vlado.

rbija_kosovo_beograd_pristina.jpg

Kosovski predsednik Hashim Thaci je v minulih sicer izrazil optimizem, da bosta Kosovo in Srbija še letos sklenila zgodovinski sporazum, ki bo Kosovu omogočil, da bo postal član Združenih narodov.

Le nekaj dni pred deseto obletnico samostojnosti Kosova je Evropska komisija objavila novo širitveno strategijo za države Zahodnega Balkana, ki je v Prištini niso sprejeli z naklonjenostjo, saj naj bi Kosovu, edini državi, ki je nastala po razpadu socialistične Jugoslavije in še ni dočakala vizumske liberalizacije za EU, namenjala premalo evropske perspektive. Članstvo Kosova v EU in Nato za uradno Prištino sicer nima alternative.

Kurti je v pogovoru za STA še ocenil, da moralo vseh šest držav Zahodnega Balkana v EU vstopiti istočasno, saj bi v nasprotnem primeru Srbija lahko ravnala s Kosovom podobno kot Grčija v primeru blokade Makedonije.