Konec revolucije pridobivanja plina in nafte iz skrilavcev, pravi razlog za ameriško napadalnost!

ZDA imajo v svojih rokah Madura, a to je morda le pirova zmaga, kajti v resnici hočejo nekaj povsem drugega – venezuelsko nafto!

Za to pa potrebujejo instalacijo svojega marionetnega režima v Venezueli in sprejemanje tega režima s strani vojske, policije in - ljudstva.

A za zdaj nič ne kaže, da bi bili v veezueli navdušeni nad ugrabitvijo svojega predsednika.

Ob tem pa je nesporno, da ima Venezuela največje zaloge nafte na svetu.

"CHINA'S CARIBBEAN OIL REFINERY IS THE REAL REASON TRUMP IS CIRCLING VENEZUELA WITH CARRIER GROUPS"

China built a massive refinery in the Caribbean to process Venezuela's ultra-heavy crude after U.S. sanctions.

Now Beijing refines it on-site, skips the Atlantic… https://t.co/XpUvW2lUVX pic.twitter.com/VoiYehaXzw

— Mario Nawfal (@MarioNawfal) December 10, 2025

Toda očitno je, da si ZDA želijo prilastiti to bogastvo. Toda – zakaj? Tudi ZDA namreč imajo precej svoje nafte, zato se zdi ta motiv na prvi pogled nelogičen.

Nekdanji agent CIA in profesor s Finske pojasnjujeta logiko, ki vodi ameriške interese.

»Kitajska je po ameriških sankcijah v Karibih zgradila ogromno rafinerijo za predelavo venezuelske ultratežke surove nafte.

Zdaj jo Peking rafinira na kraju samem, se izogne ​​prečkanju Atlantika in dobiček pospravi, nekdanji agent CIE John Kiriakou pojasnjuje ameriško operacijo.

»Če želite vedeti, kdaj Amerika resno misli na napad na državo, vedno spremljajte premike mornarice.

Pred mesecem dni sem rekel 'brez invazije na Venezuelo', ker je nismo poslali. Potem se je pojavila USS Gerald R. Ford in 11 vojnih ladij.

Zdaj mislimo resno.

Nismo v vojni z Venezuelo. Ne kupujemo več njihove nafte. Droge, ki potujejo skozi Venezuelo, so kolumbijske/ekvadorske in namenjene v Evropo, ne v Ameriko.

Toda Indijci in Kitajci so zgradili nove rafinerije za procesuiranje venezuelske nafte in jo pošiljajo tja.

Kitajci se kopljejo v denarju.

Odločili so se, da namesto da bi venezuelsko nafto pošiljali vse do Kitajske, bodo preprosto zgradili rafinerijo na Karibih, jo tam prečistili in jo nato pošiljali iz Karibov.

In Združenim državam to ni všeč,« opozarja John Kiriakou.

Podobnega mnenja je tudi finski profesor ekonomije Toumas Malinen.

»Izvedeli smo, da ameriška obalna straža v enem mesecu zasleduje tretji tanker, povezan z Venezuelo. O nekaterih geopolitičnih vidikih situacije okoli Venezuele sem pisal že avgusta, vendar za to obnovljeno agresijo administracije predsednika Trumpa stoji še en (nujen) ekonomski razlog.

Glede na informacije, ki sem jih zbral iz več virov, se revolucija plina in nafte iz skrilavcev v ZDA končuje. Proizvodnja še vedno raste, vendar z upadajočimi stopnjami; razcvet združitev in prevzemov je končan in mnogi vlagatelji so si med razcvetom opekli prste.

Slednje kaže, da financiranje usiha. Poleg tega je videti, da je 55 dolarjev na sod prag, ki ga upravljavci skrilavčne nafte lahko zadostno pokrijejo s profilom stroškov. Ker se bližamo recesiji, ki bo znižala cene nafte, lahko pričakujemo drastičen upad dejavnosti raziskav in razvoja ter naložb v sektor skrilavčne nafte. To pomeni, da je vrhunec črpanja nafte iz skrilavca v ZDA že blizu.

The needs of an Empire
Why is President Trump going after President Maduro?

I will start this Christmas week by briefly commenting on the situation around Venezuela. We have learned that the U.S. Coast Guard is pursuing a third tanker linked to Venezuela in a month. I wrote on… pic.twitter.com/3CJh0eLCuA

— Tuomas Malinen (@mtmalinen) January 3, 2026

Z drugimi besedami, ZDA so doživele ogromen razcvet črpanja nafte iz skrilavca, kot kaže spodnja slika ameriškega ministrstva za energijo. Zdaj pa se zdi, da se bo končal (morda je celo dosegel vrhunec).

To se nanaša na dejanja predsednika Trumpa v Venezueli prek njegovih glavnih političnih ciljev:

1. Doseganje miru (kjer koli je to mogoče).

2. Zagotavljanje nadaljnje blaginje ZDA.

V nekaterih primerih, kot je to v primeru Venezuele, so si ti cilji nasprotujoči. Interesi globalnega imperija pogosto prevladajo nad lokalnimi (kot na Grenlandiji) in jih je treba podpirati z močjo orožja.

Tako je bilo že od rimskega imperija in Pax Romana, ki je temeljil na vojaški sili in ekonomski premoči (nekateri trdijo tudi kulturo, s čimer se večinoma strinjam) in je nastal s stoletji neprekinjenih vojn. Vendar pa menim tudi, da ima predsednik Trump še tretji, skriti motiv, vendar ga bom razkril šele, ko bo prišel v poštev.

Mislim, da predsednik Trump v bistvu poskuša ustvariti še eno obdobje Pax Americana, katerega prva različica je trajala od leta 1945 (konec druge svetovne vojne) do Zalivske vojne (1991). Trenutno na žalost menim, da mu bodo prizadevanja spodletela tako zaradi pritiska »vojne triade« kot zaradi ekonomskih realnosti. To še posebej velja, če smo na vrhuncu proizvodnje nafte iz skrilavcev.

Glede na zgoraj navedeno lahko spremembo režima v Venezueli štejemo za skoraj gotovo. Vendar Moskva tega ne bo vzela zlahka, saj je bila (je) Venezuela njena najmočnejša zaveznica v Latinski Ameriki. Tako bo imel bližajoči se ameriški državni udar v Venezueli posledice za Iran in Ukrajino.«

Jasno, kajti dolgoročna cilja tega ameriškega udara sta prav Iran in Kitajska.

Po poskusu oslabitve Rusije z vojno v Ukrajini je to naslednji cilj ZDA, toda tudi Rusija, Kitajska in druge države tega zagotovo ne bodo le mirno opazovale.

Venezuela je daleč od Kitajske in Rusije ter Irana, je na pragu ZDA, zato je pomoč Venezueli objektivno zelo otežkočena.

A ko se bodo naslednje bitke med Rusijo, Kitajsko in Iranom ter Kolektivnim zahodom prenesle bliže, na kopenski del Evrazije in do prve verige otokov pred obalo Kitajske bodo tudi ZDA doživele nekaj, česar še nikoli niso.