REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kolateralen pokol: Pred 15. leti je vojska ZDA zagrešila umor 11 civilistov, a v zaporu je Assange, ne pa zločinci!

Kolateralen pokol: Pred 15. leti je vojska ZDA zagrešila umor 11 civilistov, a v zaporu je Assange, ne pa zločinci!Ultimativno: Svoboda za Juliana Assangea. Vir: Twitter, posnetek zaslona

12. julija pred 15 leti sta dva ameriška helikopterja ubila 11 civilistov, med njimi tudi dva novinarja agencije Reuters.

Uboj novinarskih kolegov Saeeda Chmagha in Namirja Noor-Eldeena bi ostal zavit v tančico skrivnosti, tako kot številni drugi ameriški zločini, če jih ne bi svetu razkril WikiLeaks.

Uroto molka o zavržnem dogodku, ki so ga zakrivile sile ZDA, je štiri leta pozneje razkrinkal Julian Assange, ustanovitelj WikiLeaksa. Prav Assange je svetu razkril sistemske zlorabe mednarodnih vojnih pravil s strani Združenih držav Amerike.

Ko je namreč WikiLeaks objavil video dokaze, ki so pretresli in šokirali svet, se je pregon zoper Assangea zaostril.

In prav zato ga preganjajo še danes - ne zato, ker naj bi škodoval državni varnosti ZDA, pač pa zato, ker je razkrival tudi najbolj temačne vojne zločine.

Celo Roger Waters iz Pink Floydov je uporabil ozadje posnetkov tega dogodka ob svoji zadnji turneji, da bi spomnil na nepravično zaprtega Juliana Assangea.

Šlo je za posnetke kolateralnega umora, za obstransko škodo, kot so to cinično poimenovali v vojaških kogih; video posnetek je prikazoval, kako so iz ameriških helikoperjev ameriški vojaki hladnokrvno ubijali civiliste, med njimi otroke in tudi novinarja ter kamermana.

Na to so spominjali po vsem svetu tudi lani, ko je bil Assange že v britanskem zaporu, ob obletnici prve objave videa.

Video posnetek je vzbudil zgražanje po vsem svetu, zaradi tega in še mnogih podobnih dokumentov pa je ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange postal trn v peti ameriških oblasti.

Kmalu zatem je bil razkrit tudi vir posnetka.

Šlo je za analitika v vojaški obveščevalni službi ZDA, tedaj 22-letnega vojaka Bradleyja Manninga (po spremembi spola je postal ženska Chelsea Manning), ki je imel dostop do najbolj zaupnih dokumentov ameriške vojske v Iraku.

Omenjeno razkritje na portalu WikiLeaks je ameriško vojsko spravilo v hude težave.

Ameriški vojaki naj bi namreč iz helikopterja kar trikrat streljali na skupino civilistov.

Ubili so enajst ljudi, med njimi dva Iračana, ki sta delala za agencijo Reuters.

Ob tem se na posnetku jasno sliši, kako so se piloti iz pobitih celo norčevali.

Internetni portal, ki je specializiran za objavljanje strogo zaupnih državnih dokumentov je video posnetek imenoval kolateralni umor.

Sledila je skonstruirana obožba zoper Assangea za posilstvo na Švedskem, zaradi katere se je - iz strahu, da gre za pretvezo, da bi ga švedske oblasti izročile Washingtonu, zatekel v ekvadorsko veleposlaništvo v Veliki Britaniji.

Obtožba za posilstvo je po skoraj desetletju padla, toda Assange se je medtem skrival v veleposlaništvu Ekvadorja, kjer je dobil politični azil, s tem pa je prekršil pogoje obrambe s prostosti britanskega sodišča, ki je odločalo o ekstradikciji Švedski.

Nato je Ekvador po spremembi oblasti in pritiskih Bele hiše izdal Juliana Assangea, mu odvzel politični azil, dovolil, da britanska policija vstopi v veleposlaništvo, aretira Assangea in ga odpelje v londonski zapor Belmarsh, kjer se nahaja še danes.

Sodišče pa sedaj odloča o predaji Assangea ZDA, kjer ga zelo verjetno čaka - nepravično sojenje in najmanj 175 let zapora.

Assange je zoper odločitev sodišča, da ga britanske oblasti lahko izročijo že napisal pritožbo.

Britanska notranja ministrica Priti Patel je medtem odločbo o izročitvi že podpisala.

Sedaj bo o njeni upravičenosti sodišče odločalo v pritižbenem postopku. 

In vse to le zato, ker je Julian svetu povedal resnico o vohunjenju ameriških tajnih služb in vojnih zločinih najmočnejših armad na svetu.

Medtem se je zgodilo točno to, česar s(m)o se mnogi bali že od začetka pregona Juliana Assangea – ameriško ministrstvo za pravosodje je vendarle razkrilo svoje dolgo skrivane karte in poleg obtožbe o kršitvi zakona o dostopu do računalniških podatkov Assangea obtožilo še za sedemnajst drugih kaznivih dejanj.

Med njimi izstopajo zlasti obtožbe zaradi kršitve prastarega ameriškega Zakona o vohunstvu.

WikiLeaks: 'To je norost. To je konec novinarstva in prvega amandmaja.'

Omenjeni zakon je bil sicer sprejet v vojnih časih prejšnjega stoletja in je v primeru novinarjev praktično neuporaben, ker novinarje v ZDA ščiti prvi amandma ameriške ustave.

Obenem novinarji svoja odkritja sporočajo javnosti in ne »vohunijo«, zato tudi v ZDA takšne obtožbe (vsaj doslej) niso bile uspešne.

Toda v primeru Assangea so v ZDA že velikokrat prekršili pravila.

Julian Assange in Wikileaks
Julian Assange. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Organizacije za zaščito človekovih pravic po vsem svetu so zato znova spomnile svet, kdo so pravi kriminalci.

To pa so to tisti, ki so začeli neutemeljene vojne in izvajali zločine ter jih prikrivali.

Ne pa Julian Assange, novinar, urednik in publicist, ki je njihove zločine razkrival.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke