Ko največji mesar v državi podkupuje oba politična pola

Sredi tega meseca je v Braziliji, največji južnoameriški državi, izbruhnil nov politični škandal, v katerega je vpleten tudi predsednik države Michel Temer. S tem se nadaljuje tradicija razkrivanja vpletenosti brazilskih socialističnih velepolitikov v korupcijske škandale.

Brata Joesley in Wesley Batista, lastnika največjega brazilskega mesno-predelovnega podjetja JBS, sta namreč tožilstvo predala posnetke, na katerih so nekateri vidni (zdajšnji in nekdanji) politiki, ki se dogovarjajo z bratoma glede podkupnin. Temer na posnetkih sam ni prejel podkupnino, ampak je bil seznanjen, da brata podkupujeta Eduarda Cunhaja, nekdanjega predsednika parlamenta in jima rekel, naj to nadaljujeta še naprej. Cunha je namreč iz iste politične stranke (Brazilsko demokratično gibanje) in je kot predsednik parlamenta sprožil postopek odstranitve predhodne predsednice Dilme Rousseff. Mimogrede, Temer je bil Rousseffin podpredsednik.

Po sledi Venezuele

Podobno kot v Venezueli, kjer so socialistični politiki uničili gospodarstvo, se nekaj podobnega dogaja tudi v Braziliji.
Začetek uspešnega socializma v Braziliji sega v leto 1995, ko je bil za predsednika države izvoljen Fernando Henrique Cardoso, ki je že v času svoje akademske kariere zagovarjal t. i. teorijo odvisnosti, katera je zagovarjala, da je Brazilija vedno revna, ker so na svetu bolj bogate države in da revščina države ni povezana s slabimi političnimi in gospodarskimi odločitvami Brazilije. Sprva je bila za Brazilijo največji konkurent Evropa, nato pa ZDA. A Cardoso se je kmalu odločil zavreči svojo teorijo in je sprejel neoliberalizem, kar je pomenilo, da se je Brazilija bolj odprla za mednarodni trg (tako uvoz, izvoz kot naložbe tujih oseb v Brazilijo). Tako so prodali več večjih državnih podjetij, ki so delovali v jeklarski, telekomunikacijski in rudarski industriji, kar je predstavljal tudi največji denacionalizacijski proces v zgodovini. To v kombinaciji z uspešnim svetovnim gospodarstvom je prineslo dvig gospodarske uspešnosti. A zaradi širjenja socialnih programov je skupni javni dolg narastel iz 30 na 55,5 % BDP. Proti koncu njegovega mandata je bila Brazilija soočena s padcem vrednosti valute, padajočo gospodarsko rastjo, naraščanjem brezposelnih ter energetsko krizo.

Revni odvisni od države

Brazilci so leta 2002 izvolili novega socialista za predsednika Brazilije in sicer Lula Ignacia da Silva. Sprva je da Silva nadaljeval neoliberalno gospodarsko pot svojega predsednika, a je hkrati pričel tudi z obširnimi socialnimi programi, preko katerih je bil brazilski proračun obremenjen za novih več kot 50 milijonov delovnih mest oz. vzdrževanih ljudi. Kljub temu se stopnja revščine ni zmanjšala, ampak se je le povečal obseg prebivalstva, ki je bil popolnoma odvisen od države. V nasprotju s predhodnikom je da Silva pričel tudi z velikim vlaganjem v infrastrukturo s ciljem spodbujanja zasebnega sektorja in ustvarjanja delovnih mest.

Ker je Brazilija sledila zahtevam Mednarodnega denarnega sklada (IMF), je uspela leta 2005 odplačati celoten dolg do IMF in gospodarstvo je pričelo ponovno rasti. Naslednje leto je izbruhnil nov politični škandal, v katerem so razkrili kupovanje glasov med volitvami v kongres. V nasprotju s svojimi prepričanji je da Silva nadaljeval s odprodajo državnega premoženja kot tudi vstopil v več skupnih projektov z zasebnim sektorjem, predvsem pri gradnji oz. obnovi avtocest.

Korupcija in začetek propada

Tudi ko je svet leta 2008 prizadela gospodarska kriza, je Brazilija nadaljevala z uspešnostjo vse do leta 2014. To je bila posledica vse večjega izvoza nafte in plina, rudnin ter kmetijskih izdelkov (predvsem žita, koruze in mesa). V tem času, od leta 2011, je bila na predsedniškem mestu že Dilma Rousseff, prva ženska na predsedniškem stolčku in nekdanja pripadnica marksistično-leninistične politične in paravojaške organizacije Revolucionarna oborožena predhodnica Palmares (VAR Palmares).

Rousseff je nadaljevala s populistično politiko svojih predhodnikov: zmanjšanje zveznega davka na energetiko, ukinitev zveznega davka na produkte v potrošniški košarici (meso, mleko, fižol, moka, krompir, paradižnik, kruh, sladkor, kava, olje, maslo, banane in jabolka), ter zmanjšanje obrestne mere za čeznočna posojila (kratkotrajna posojila med bankami). Posledično se je povečal pritist na državni proračun zaradi zmanjšanja prihodkov (manj davkov) ter povečanja stroškov (socialni programi). Njena popularnost je pričela padati tudi zaradi nekaterih infrastrukturnih projektov, kot so gradnja serije jezov in hidroelektraren na Amazonki kot tudi uničenje Amazonskega pragozda za pripadajočo infrastrukturo. Podobno kot njen predhodnik se tudi ona ni posvetila izboljšanju šolstva, reformi davčnega sistema ter delovne zakonodaje, večjim vlaganjem v infrastrukturo kot tudi omogočanje lažjega odpiranja in delovanja podjetij. Leta 2014 so se pričele pojavljati prve razpoke v socialističnem raju: padec kitajskega povpraševanja po brazilskih proizvodih je povzročil padec izvoza, in država ni bila več sposobna ohranjevati socialnih programov, preko katerih si je kupovala naklonjenost med brazilskimi revnimi.

Marca 2015 je izbruhnil eden največjih političnih škandalov, ko so na dan prišle obtožbe, da je največje naftno podjetje Petrobras bilo vpleteno v podkupovanje in koruptivno delovanje in to v času, ko je bila Rousseff članica uprave. Slednja je zanikala kakršnokoli vpletenost ali vedenje o kaznivih dejanjih. Petrobrasovi direktorji in vodilni so prejemali podkupnine s strani politikov, da so sklenili preplačane pogodbe s gradbenimi podjetji, katera so nato donirala v volilne sklade dotičnih politikov. A lani jo je končno dosegla roka pravice, ko je na dan prišlo, da je v volilnem letu prikrila obseg državnega zapravljanja kot tudi njen poskus zaščite da Silve (ki se je vpletel v korupcijski škandal) z imenovanjem njega v vlado (s čimer bi dobil imuniteto pred pregonom). Ko so posnetki o dogovarjanju prišli v javnost, je bila Rousseff soočena z množičnimi protesti in posledično je bila lani odstranjena s predsedniškega stolčka. Nasledil jo je njen podpredsednik Michael Temer, sprva kot v. d., nato pa od avgusta kot polnopravni predsednik.

Mesni škandal

Sredi marca je brazilska zvezna policija pričela z obsežno preiskavo mesne industrije, ki je pomemben del brazilskega gospodarstva. Na svetovnem merilu Brazilija proizvaja okoli 7,2 % svetovne potrošnje, pri čemer je največja izvoznica govejega in perutninskega mesa ter četrta največja izvoznica svinjine.

Preiskava je razkrila, da je več kot 30 inšpektorjev sodelovalo v prikrivanju oz. prirejanju slabega mesa. Tako so za podkupnino spregledali, da je bilo pokvarjeno meso prodano naprej, da so spremenili datume proizvodnje oz. porabe izdelka, dovolili prodajo vidno neprimernega mesa kot tudi dodajanja potencialno kancerogenih dodatkov za izboljšanje videza mesa. Razkrite inšpektorje so takoj odpustili, kot tudi zaprli tri tovarne kot tudi preklicali izvozna dovoljenja za 21 drugih mesno-predelovanih tovarn. Posledično so Mehika, Kitajska, Čile, Japonska in Hong Kong prepovedali uvoz brazilskega mesa, medtem ko je Evropska unija prepovedala uvoz mesa iz podjetij, vpletenih v preiskavo. Pričakovano je obseg tega segmenta industrije padel za okoli 10 odstotkov.
 

Konec letošnjega aprila so se v Braziliji odvijale največje splošne stavke v zgodovini, pri čemer sindikati nasprotujejo spremembam pokojninskega sistema. Največja sprememba je bila v tem, da je vlada nameravala dvigniti starost za upokojitev na 65 let za moške ter 62 za ženske. Do sedaj so se lahko javni uslužbenci lahko upokojili že s 54. leti. Druga sprememba je bila omejitev pokojninskih dodatkov, s čimer bi še dodatno omejili stroške države za pokojnine v času, ko ima država največjo zabeležno recesijo v zadnjem stoletju in največjo stopnjo brezposelnosti (okoli 12,6 %). Trenutno država porabi skoraj polovico vsega proračuna, in to pred plačilom dolgov.

Kot že predhodno omenjeno, sta »mesarska« brata, v zameno za imuniteto oz. manjšo kazen, razkrila posnetke, ki dokazujejo, kako je socialistični vrh Brazilije še dalje vpleten v obsežno korupcijo. Po navedbah bratov sta leta 2014 dala Temerju 15 milijonov realov, da bi končal monopol Petrobrasa na zemeljski plin. Da Silva je od njiju prejel 50 milijonov realov, ki so bili položeni na tuji račun, medtem ko je Rousseffova prejela (le) 30 milijonov za potrebe volilne kampanje leta 2010. Zanimivo je tudi, da sta leta 2014 s podkupnino »podprla« njenega protikandidata, senatorja Aecia Nevesa, da bi v primeru zmage nadaljeval favoriziranje njunega podjetja.

Temer je zanikal pristnost posnetkov, na katerem je seznanjen in se strinja s podkupovanjem njegovih političnih kolegov, a kriza se nadaljuje. Ta teden je iz vlade odstopila Brazilska socialistična stranka in predsednika pozvala k odstopu.

Kmalu še en odstop?

Brazilski socialisti so izkoristili leta debelih krav za povečanje socialne pomoči za najrevnejše prebivalce in ne za potrebna vlaganja v gospodarstvo. S tem si je priskrbela njihovo podporo (in glasove na volitvah), a hkrati s temi socialnimi projekti niso zmanjšali stopnjo revščine, ampak le povečali obremenitev državnega proračuna. Ta je lahko vzdrževal to, dokler ni zmanjšano povpraševanje po izvozu povzročilo največjo recesijo v zadnjih sto letih. Socialisti na oblasti so izkoristili vsako priložnost za osebno obogatitev, medtem ko so v javnosti poudarjali solidarnost, enotnost in enakopravnost. Ali bo Temer kmalu odstopil?