REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kmalu ponovna turška blokada? Vstop Švedske in Finske v NATO bo odvisen od – odločitev sodišč!

Kmalu ponovna turška blokada? Vstop Švedske in Finske v NATO bo odvisen od – odločitev sodišč!Kdo bo zmagal? Finska in Švedska, ali Turčija... Vir: Telegram, posnetek zaslona

Kaj ima v primeru dogovorov med državami prednost – mednarodni sporazum ali odločitev domačih sodišč?

Že sedaj obstajajo popolnoma drugačni pogledi na to, kaj so se države sploh dogovorile - odvisno od zornega kota podpisnic...

Kar se tiče mednarodnega prava so zadeve jasne – prednost imajo veljavni sporazumi. Toda ko gre za posamezne države, se zadeve lahko zapletejo.

Zaradi muhastih sodišč so se zapletli že številni dogovori, še posebej razni »neformalni«, ki niso bili ali niso mogli biti ustrezno ratificirani.

Vendar že sedaj obstajajo popolnoma drugačni pogledi na to, kaj so se države sploh dogovorile - odvisno od zornega kota podpisnic...

To je na primer stalen problem tudi v dogovarjanju med Kosovom in Srbijo, kjer kosovski politiki pogosto podpišejo marsikaj, nato pa se izgovarjajo na »notranjo zakonodajo« svoje entitete in ne uresničijo podpisanega.

Turčija si želi izročitev na desetine kurdskih in turških oporečnikov iz Finske in Švedske po dogovoru z Natom in obema nordijskima državama.

Ob tem so največje članice Evropske unije v tem primeru, predvsem pa Nemčija, izbrale najslabšo pot - da se postavijo na stran Prištine in kosovskim politikom dajo prosto pot tudi za uporabo sile proti lokalnim Srbom, kar pa je že druga zgodba, ki se prav tako ne bo dobro končala...

Kljub navdušenju na vrhu zveze NATO v Madridu zaradi umika veta Ankare na vstop Finske in Švedske v NATO, bi se podobna zgodba lahko sedaj ponovila tudi v tem primeru.

Hudič se namreč, kot po navadi, skriva v podrobnostih omenjenega dogovora…

Turčija si namreč želi izročitev na desetine kurdskih in turških oporečnikov iz Finske in Švedske po dogovoru z Natom in obema nordijskima državama.

Turčija dosegla izpolnitev pogojev za vstop Švedske in Finske v NATO
Recep Tayyip Erdoğan, predsednik Turčije je dosegel izpolnitev številnih pogojev za vstop Švedske in Finske v NATO. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Turčija je z novima kandidatkama za članstvo v NATO paktu namreč dosegla dogovor v 10 točkah, ki obravnava skupine, ki jih Ankara šteje za »teroristične«, in konec sedanjega embarga na orožje.

Pri embargu na orožje bo manj tažav, a to je le vrh ledene gore.

»Ključno je, da se obljube uresničijo,« je dejal Erdoğan na tiskovni konferenci ob koncu vrha zveze NATO v četrtek v Madridu.

»Najprej bi morali Švedska in Finska opraviti svoje dolžnosti in te so v besedilu ... Če pa jih ne, seveda ne pride v poštev, da bi ratifikacijo poslali našemu parlamentu,« je dodal Erdoğan.

Finska in Švedska sta se zaradi konflikta med Rusijo in Ukrajino odločili pridružiti paktu NATO pod vodstvom ZDA.

Nordijski državi že desetletja vzdržujeta tesne vezi z zavezništvom, vendar sta do zdaj ostali formalno nevtralni.

Njuno prizadevanje za vstop v NATO pa je zašlo v slepo ulico, ko je Turčija izrazila zaskrbljenost nad tem, da državi nudita zatočišče članom skupin, za katere meni, da so »teroristične.«

Te skupine vključujejo v Turčiji prepovedano Kurdistansko delavsko stranko (PKK), ki že desetletja vodi »nizkointenziven upor« proti vladi v Ankari, in tako imenovano teroristično organizacijo muslimanskega klerika Fethullaha Gulena (FETO).

To skupino naj bi vodil turški klerik s sedežem v ZDA, ki ga je Ankara imenovala za krivca za spodleteli poskus odstavitve Erdoğana v puču leta 2016.

In celo če bi Švedska in Finska izpolnili vse zahtevano, se bo odprla nova fronta - v tem primeru bo jasno, da bosta državi poteptali svoje in evropske standarde človekovih pravic zato, da bi lahko vstopili v NATO!

Slovenija pa to celo pozdravlja - skupaj s slovenskim zunanjim ministrstvom in večino klečeplaznih slovenskih medijev...

Vendar pa v Finski in Švedski ne bo hitre izročitve Turčiji osumljencev »terorizma«, so sporočili iz teh držav, potem ko sta nordijski državi dosegli dogovor z Ankaro, da bi rešili zastoj pri kandidaturi za NATO.

»Sporazum med Finsko, Turčijo in Švedsko se nanaša na olajšanje izročitve, vendar omenja, da poteka v skladu z evropskimi sporazumi o izročitvi,« je v petkovem intervjuju za televizijo YLE pojasnil finski zunanji minister Pekka Haavisto.

Država ni dala nobenih konkretnih obljub glede izročitev in v pogovorih s Turčijo ni bil dogovorjen noben seznam iskanih oseb, je dejal zunanji minister Finske.

Skupaj je država v zadnjih petih letih od Turčije prejela 12 prošenj za izročitev, ki so še v obravnavi.

Tudi predaja finskih državljanov ne pride v poštev, je opozoril Haavisto, ne da bi povedal, ali Ankara zahteva takšne posameznike.

Švedski vojak
Švedski vojak. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

»Ko govorimo o izročitvah, se zahteva, da je oseba zagrešila teroristično kaznivo dejanje ali pripravo na takšno kaznivo dejanje, ki je dokazano na Finskem,« je opozoril Haavisto.

»Poleg tega v skladu z zavezami Finske nikogar ne moremo poslati na smrtno kazen ali mučenje.«

Vse torej kaže, da se bosta Švedska in Finska na svoje članstvo v NATO še načakali... Morda tako kot Turčija, ki je že od leta 1999 kandidatka za članstvo v EU...

Podobno stališče je začrtala tudi Švedska.

»Na Švedskem švedsko zakonodajo uporabljajo neodvisna sodišča. Švedski državljani ne morejo biti izročeni. Nešvedske državljane je mogoče izročiti na zahtevo drugih držav, vendar le, če je to združljivo s švedsko zakonodajo in Evropsko konvencijo,« je za AFP povedal pravosodni minister Morgan Johansson.

In čeprav je Turčija dosegla dogovor z obema nordijskima državama, da bi rešila vsa nesoglasja in odpravila blokado Ankare pri njunem pristopu k Natu, je turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan znova zagrozil, da bo ponovno blokiral proces, če zahteve Ankare ne bodo izpolnjene.

To pa je pravkar ponovil tudi turški zunanji minister, ki je opozoril, da se prava vladavina veta začenja šele sedaj.

In da morata Švedska in Finska izpolniti obljubljeno, ali pa ju Turčija ne bo pustila v NATO...

Vse torej kaže, da se bosta Švedska in Finska na svoje članstvo v NATO morda še načakali...

Morda tako kot Turčija, ki je že od leta 1999 kandidatka za članstvo v Evropski uniji...

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek