REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kjer ima mafija državo: za »evropsko Kolumbijo« je Jadransko morje »avtocesta za dilerje«

Kjer ima mafija državo: za »evropsko Kolumbijo« je Jadransko morje »avtocesta za dilerje«Mafija, nedaleč stran od nas ...

Kljub neusmiljenim ukrepom albanskih oblasti zoper tihotapce drog v upanju, da bodo z uničenjem konoplje in aretacijo nekaterih pridelovalcev zmanjšale njihovo moč in pomagale državi, da se približa EU, se je zgodilo nepričakovano – dilerji so postopoma »prešli na bolj donosno delo in bolj smrtonosno igro« trgovine s kokainom in heroinom, opozarja britanski tisk.

Še več - na družbenem omrežju Instagram so ustanovili celo svojo spletno stran @mafia.albania007 na kateri se bahajo s svojimi podjetniškimi podvigi, zaslužkom v evrih in tudi domači valuti ter (predvsem) z novimi - jeklenimi konjički, ki so seveda vsi po vrsti iz najvišjega cenovnega razreda ...

Independent v obširnem besedilu pomenljivega naslova »'Evropska Kolumbija' - kako je majhna Albanija postala sedež celinskega tihotapljenja drog«, navaja, da preprodajalci narkotikov sedaj uporabljajo ista omrežja in poti, ki so jih doslej zlorabili za prevažanje kanabisa in distribucijo kokaina iz Latinske Amerike ter heroina iz Srednje Azije čez Italijo - v druge dele Evrope, predvsem pa v bogatejše države Evropske unije.

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

@mafia.albania007 @alban4133 #mafia #albania #007 #tirana #prishtina #vip #car #blind #lamborghini #italy

A post shared by Mafia.Albania (@mafia.albania007) on

Albanski kriminalni karteli se uvrščajo med največje trgovce s kokainom, heroinom in kanabisom na svetu, piše Independent in dodaja, da so evropski in ameriški policijski uradniki Albanijo označili za največjega dobavitelja kanabisa v EU, pa tudi kot pomembno tranzitno točko za heroin in kokain.

Glede na vrednost zaseženih mamil se ocenjuje, da samo »posel« z marihuano prinaša štiri milijarde dolarjev letno, kar je polovica albanskega BDP-ja.

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Mos u nal kurr dersa canta tmushet full

A post shared by Mafia.Albania (@mafia.albania007) on

»Jadransko morje je zdaj postalo avtocesta za tihotapljenje drog,« opozarja opozicijski poslanec v albanskem parlamentu in nekdanji vojaški častnik Xhemal Gjunkshi.

Strokovnjaki opisujejo Albanijo kot »evropsko Kolumbijo« in navajajo, da so narko združbe tesno povezane s policijo in politiki.

Neimenovani uradniki albanske obalne straže razkrivajo, da morajo biti vedno zelo previdni, ker so trgovci z drogami pogosto oboroženi s puškami, čeprav jih zaenkrat še niso uporabili proti pripadnikom obalne straže.

Albanska policija sežiga nasade konoplje in Xhemal Gjunkshi.

»Leti 2015 in 2016 sta bili zares strašni. To je bila Kolumbija«, se je novinarjem zaupal eden od uradnikov obalne straže.

Včasih ima albanska obalna straža, ki pogosto sodeluje s Frontexom, srečo, kar se tiče zaplemb. Januarja lani je na primer pod koritom neke ladje odkrila 1,5 tone kanabisa.

V zadnjih nekaj mesecih je bilo med tovorom banan, uvoženih iz Kolumbije, odkritih na stotine kilogramov kokaina. Toda Independent poudarja, da se veliko pogosteje zgodi, da tihotapcem uspe drogo pretihotapiti na evropska tla.

Albanska policija uničuje nasade konoplje

Albanski uradniki se sicer zavedajo, da jim uspe prestreči le približno 10 odstotkov dobave drog iz države in v državo.

Vendar pa s problematiko dobro seznanjeni zahodni diplomat trdi, da gre dejansko za približno le pet odstotkov, kar pušča tihotapcem dovolj bogastva, da brez težav podkupijo pristaniške oblasti od Rotterdama do Izmirja.

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Pare-Pare

A post shared by Mafia.Albania (@mafia.albania007) on

»Sofisticirane skupine tihotapcev so postale tako močne, da imajo omrežja po vsem svetu. Imajo zelo dobro razdelane poti in omrežja od Latinske Amerike do Zahodne Evrope. Ni dvoma, da te kriminalne združbe delujejo ob določeni stopnji politične in policijske zaščite ter podpore,« pravi raziskovalec iz Tirane Alfonc Rakaj.

V samo nekaj letih je po besedah ​​diplomatov in uradnikov Albanija postala središče tihotapljenja drog v Evropi, saj vse kaže, da je denar iz te »obrti« že dodobra »okužil« politično elito ne le v Tirani, ampak tudi na podeželju.

»Albanija je dejansko postala evropska Kolumbija. Gre za 'stabilnega' in uveljavljenega proizvajalca in distributerja drog v Evropi. To je narko-država, ki bi ostala brez veliko denarja, če bi prenehala s to dobičkonosno 'obrtjo' (tihotapljenja), da bi se približala in vstopila v EU«, trdi eden od zahodnih diplomatov.

Trgovanje z drogami je prisotno v največjih albanskih mestih, vključno s Tirano in pristaniškimi mesti Durres in Vlora.

Independent navaja, da je Albanija le »na papirju« ena od najrevnejših držav v Evropi, toda albanska mesta »na terenu« doživljajo velik gradbeni razcvet, ker so »čez noč« vzklili številni poslovni in stanovanjski objekti, nakupovalna središča in sodobna outlet središča.

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

@klodsula @mafia.albania007 #benzmafia #benz #albania #blind #tirana #63

A post shared by Mafia.Albania (@mafia.albania007) on

Britanski časnik piše, da se mladi »nevarni fanti« prevažajo v mestih bodisi v luksuiznih in pregrešno dragih športnih limuzinah bodisi v najnovejših modelih ameriških vojnih vozil »Humvee« (civilna različica se imenuje hummer), poslušajoč albansko in ameriško rap glasbo, ter da je v Albaniji v zadnjih letih pesem »Cocaina« (kokain) postala prava uspešnica.

Albanija ni več le »center za pridelavo, ampak osrednje stičišče za naložbe, distribucijo in novačenje« vsega kar je v EU povezano z narkotiki.

Uradnik EU je ob tem dejal, da Albanija ni več »center za pridelavo, ampak osrednje stičišče za naložbe, distribucijo in novačenje« vsega kar je v EU povezano z narkotiki.

Med njimi je tudi razvpit tihotapec mamili Edison Harizaj poimenovan »il Padrino« oziroma »zažgan obraz«, ki si je omenjeni vzdevek prislužil zaradi številnih grozljivih brazgotin, ki jih je imel na levem licu.

Toda Harizajeva razgibana kariera se je končala 7. novembra lani v strelskem obračunu z rivalsko bando.

Italijanska obalna patrulja in zloglasni Il Padrino

Britanski časnik izpostavlja dejstvo, da je v Albaniji v samo enem letu izginilo 23 ljudi, ki so bili povezani s trgovino z mamili. Preiskovalni novinar Artan Hoxha meni, da je to posledica rivalstva in vojne med albanskimi narko klani.

Novinar je že med oddajo prejel telefonski klic, v katerem so mu grozili s smrtjo.

Decembra lani je bil Hoxha gost na eni od domačih televizij, kjer je kazal fotografije osumljenca, ki bi moral biti v hišnem priporu zaradi drog, toda dejansko je še vedno »upravljal posel« razpečevanja mamil.

Že med oddajo je Hoxha prejel telefonski klic, v katerem mu je neznana oseba grozila s smrtjo (videoposnetek Hoxhinega intervjuja si lahko ogledate na koncu besedila).

Naraščajoče nasilje pa je nekatere manjše tihotapce naposled spodilo iz tega dobičkonosnega posla.

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

@erges.banushi @malik_paki786

A post shared by Mafia.Albania (@mafia.albania007) on

Lansko poletje je na primer Gazmend Merkaj pod svojim avtomobilom slučajno odkril - bombo. Ko je spoznal, da so ga poskušali ubiti, se je nemudoma raje predal policiji. Toda niti v zaporu ni bil na varnem – napadli so ga z nožem in hudo ranili. Napadalec je bil prav tako zapornik, ki je bil domnevno najet, da ga umori.

Merkaj je nato končal v zaporniški bolnišnici v Tirani, daleč od drugih zapornikov in po besedah ​​Hoxhe od neljubega dogodka, ko je komaj preživel, ne more nehati »čivkati« pred tožilci.

Albanija je konec devetdesetih let prejšnjega stoletja postala center za trgovino z mamili. 

Albanija je po podatkih Independenta konec devetdesetih let prejšnjega stoletja postala center za trgovino z mamili. V obdobju med leti 2011 in 2016 je bilo v Albaniji po uradnih podatkih uničenih 2,5 milijona rastlin marihuane in 5.200 polj z nasadi prepovedanih rastlin.

Toda tako kot je v Mehiki sežiganje nasadov konoplje prisililo kartele, da se obrnejo na donosnejše posle s heroinom in kokainom, so tudi albanski tihotapci dokaj hitro dojeli, da se morajo lotiti »višje ravni« poslovanja. Albanijo so tako kmalu spremenili v tranzitno državo za promet drog.

Heroin pretihotapijo v Albanijo v pošiljkah obutve in oblačil iz Turčije, kokain pa pride z ladjami, ki prevažajo banane in palmovo olje iz Kolumbije.

Prav tako uporabljajo tudi zračni transport, zato nekateri uradniki ocenjujejo, da dnevno prek Jadranskega morja iz Albanije proti Italiji in drugim državam EU v regiji švigne od pet do deset majhnih letal, ki uporabljajo skrivne poti.

Leta 2017 je albanska policija sprožila akcijo tekom katere so bili priprti uradniki iz različnih ministrstev in obveščevalnih služb ter identificirano 41 omrežij, ki so se ukvarjale s trgovino z mamili. Med njimi je bila tudi kriminalna združba »Bajri«, ki je svoje lovke razširila po vsej Belgiji in Španiji ter na Nizozemskem. Samo lani je bilo tihotapcem zaseženih 34 milijonov dolarjev.

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

 

A post shared by Mafia.Albania (@mafia.albania007) on

Independent opozarja tudi na primer nekdanjega albanskega notranjega ministra Saimirja Tahirija, ki so ga tihotapci albanskih korenin v Italiji obtožili, da je bil tudi sam vpleten v posle z mamili.

Albanski premier Edi Rama, kljub resnosti obtožb, je podprl osumljenega notranjega ministra.

Toda na presenečenje mnogih je albanski premier Edi Rama, kljub resnosti obtožb, podprl notranjega ministra in zavrnil pobudo za odvzem imunitete Tahiriju, ki je naposled končal v hišnem priporu, čakajoč na sojenje.

Čeprav albanska vlada zanika dejstva o globoki zakoreninjenosti »mamilarskih poslov« celo v vrhu politike, strokovnjaki trdijo, da so tihotapci v navezi z vidnimi politiki in središčem moči.

Nekdanji albanski notranji minister Saimir Tahiri

Trdijo celo, da so albanski uradniki, od županov do ministrov, vpleteni v trgovino z mamili in jo ne le dopuščajo ampak celo omogočajo. Lokalni mediji pravijo, da je med njimi tudi Kelmend Baili, zelo vpliven prometni uradnik, znan kot »Balkanski Escobar« v spomin na razvpitega kralja kolumbijskega mamilarskega kartela, Pabla Escobarja.

Kot ponazoritev te povezave časnik navaja primer radarjev »Lockheed Martin«, ki so nameščeni vzdolž albanske obale zato, da bi pravočasno odkrili vsako sumljivo plovilo, daljše od 3,5 metra. Vendar pa so italijanske oblasti kmalu ugotovile, da kljub mogočnim radarjem iz smeri Albanije in sosednje Črne gore proti zahodnoevropskim državam neovirano plujejo in prečkajo Jadransko morje ladje natovorjene z narkotiki, ki v dolžino presegajo celo - 15 metrov.

Se pa v državi vsi veselijo, da se bodo lahko že kmalu pridružili Evropski uniji. Zelo so seveda pozdravili tudi nedavno odpravo mejnega nadzora med Kosovom in Albanijo. To so politiki na Kosovu in v Albaniji javnosti predstavili kot uvajanje »šengenske meje«, evropski politiki, ki sicer Albance na obeh straneh kosovsko-albanske meje brezrezervno podpirajo, pa so to puhlico tudi brez zadržkov »kupili.«

S tem pa so tudi mafijskim šefom iz teg dela sveta še nekoliko znižali višino »obratovalnih stroškov« pri opravljanju njihovih uvozno-izvoznih poslov ...

Komentarji