Kitajski rover pustil prve sledi na temni strani Meseca

Približno 12 ur po pristanku na Mesecu je z pristajalnega modula na mesečevo površino preko posebne dvižnega mostu zapeljal kitajski rover Jade Rabbit 2. Slika, ki jo je bo tem naredila kitajska vesoljska agencija, kaže sledove koles, ki jih je vozilo pustilo na mehki površini Lune.

»To je majhen korak za rover, toda velikanski skok za kitajski narod,« je dejal Wu Weiren, vodja projekta raziskav Lune za kitajsko televizijo CCTV. S tem je seveda parafraziral znani stavek prvega človeka na mesecu, Američana Neila Armstronga.

Znanstveniki ocenjujejo, da bodo z raziskovanjem temne strani meseca izvedeli več o nastanku vesolja in nastanku zvezd. Temna stran meseca je zelo pripravna tudi za namestitev anten, ki bi bile popolnoma zaščitene pred vsemi motnjami, ki sicer prihajajo z Zemlje. Vesoljsko vozilo ima senzorje, s katerimi bo izmerilo »čistost« okolja na Luni, kar bi lahko pomagalo pri odločitvi o prihodnjem nameščanju takšnih anten in senzorjev.

Kitajska se je s tem pridružila ZDA in nekdanji Sovjetski zvezi in postala tretja država, ki je na Luno uspešno poslala raziskovalno vozilo. Uspeh pa je še toliko večji zato, ker z objekti na »temni strani lune« ni mogoče komunicirati neposredno, pač pa zato skrbi poseben satelit, ki kroži v orbiti Lune. Maja 2018 so tako v Lunino orbito izstrelili satelit Queqiao (slo. »sračji most«), z namenom, da bi ta služil prenašanju podatkov med izstreljeno sondo in Zemljo.

Kitajsko vozilo, ki se premika po površini Lune lahko vozi s »hitrostjo« 200 metrov na uro, lahko pa se povzpne tudi pod 20- stopinjskim kotom ali prevozi ovire visoke 20 centimetrov. Vsako kolo ima svoje motorje in zato lahko vozi naprej, tudi če kakšen odpove.

»Površina je mehka in podobna, kakor da bi hodili po snegu,« je dejal Shen Zhenrong, oblikovalec vozila iz Kitajske aerovesoljske korporacije za znanost in tehnologijo.

Pristajalni modul in rover so na Luno sicer v začetku decembra poslali z najmočnejšo kitajsko nosilno raketo Dolgi pohod -3B, ki je v zemeljsko krožnico ponesla lunarno sondo Chang'e 4. Iz nje so na površino Lune spustili pristajalni modul, v katerem je zloženo robotizirano vozilo, rover, ki bo vozilo po Luni in zbiralo vzorce tal.

Kitajska v zadnjih letih pospešeno razvija svojo vesoljsko industrijo. Junija so trije kitajski astronavti preživeli 15 dni v vesolju, pri čemer so izvedli poskus združitve vesoljskih plovil in eksperimente v vesoljskem laboratoriju, ki predstavlja prvo fazo prihodnje kitajske vesoljske postaje. Kitajska je leta 2003 postala za Rusijo in ZDA tretja država, ki je v vesolje poslala človeka.

Lunarna sonda brez posadke Chang'e 4, ki so jo poimenovali po kitajski mitološki boginji Lune, je v sicer pristala v kraterju Aitken blizu Luninega južnega pola.

To je že drugi pristanek kitajske sonde na Luni, vendar prvi na temni strani. Leta 2013 je namreč na Luni pristala sonda Yutu. Vendar se je po zgolj nekaj tednih pokvarila. Za razliko od Lunine strani, ki je vidna z Zemlje in ponuja veliko prostora za pristanek, je temna stran Lune precej bolj razgibana in gorata. Krater Aitken je znan po svojem skalnatem površju, zato je bil pristanek na tem območju težavnejši.

Kitajska za vesoljski program namenja zelo velika sredstva in namerava do leta 2022 postaviti svojo vesoljsko postajo, do leta 2030 pa na Luno poslati človeško posadko.