REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kitajska svari: Ne rožljajte z orožjem v Južnokitajskem morju

Kitajska svari: Ne rožljajte z orožjem v Južnokitajskem morjuDržave zunaj regije ne bi smele provocirati in uporabljati nesoglasij med državami v regiji za uresničevanje svojih geopolitičnih interesov, je dejal kitajski diplomat Wang Yi. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Vodja Urada Komisije za zunanje zadeve Centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske Wang Yi je države zunaj azijsko-pacifiške regije pozval, naj prenehajo pošiljati vojaške ladje v Južnokitajsko morje in povzročati nesoglasja med lokalnimi državami za uresničitev svojih geopolitičnih interesov, poročajo kitajski mediji.

Wang Yi je pred tem govoril na srečanju zunanjih ministrov o vzhodnoazijskem sodelovanju v Džakarti.

Kitajski diplomat je izpostavil upanje, da bodo države izven regije spoštovale prizadevanja Kitajske in ASEAN-a ter igrale pozitivno vlogo pri ohranjanju regionalne stabilnosti, ne obratno.

»Ni treba sem znova pošiljati toliko ladij in letal, da bi rožljali z orožjem. Ni treba provocirati in izrabljati nesoglasij med državami azijsko-pacifiške regije za uresničevanje svojih geopolitičnih interesov, še več, ni treba, da se jim dajejo navodila, ne da bi poznali pravo situacijo,« je poudaril Wang.

Izpostavil je, da »Kitajska in ASEAN ne potrebujeta učiteljev, saj imata popolno zaupanje, modrost in sposobnost, da sodelujeta pri pravilni rešitvi problema Južnokitajskega morja, da bi ga spremenila v morje miru, prijateljstva in sodelovanja.«

Kitajska je sicer že desetletja v sporu z več državami azijsko-pacifiške regije glede ozemeljske lastnine oziroma nadzora številnih otokov v Južnokitajskem morju, na ozemlju katerih so odkrili znatne zaloge ogljikovodikov.

Gre za arhipelag Shisha (Paracelski otoki), Nansha (otočju Spratly) in otok Huangyan.

V ta spor so vpleteni tudi Vietnam, Brunej, Malezija in Filipini.

Razmere v regiji pogosto zapletajo plovbe ameriških vojaških ladij, ki po navedbah kitajskega zunanjega ministrstva kršijo mednarodno pravo ter spodkopavajo suverenost in varnost Kitajske.

Kljub protestom Pekinga je Washington vztrajal, da bodo »ZDA plule povsod, kamor to dovoljuje mednarodno pravo«.

Toda mednarodna konvencija o pravu morja jasno zapoveduje, da je Tajvanska ožina - v kolikor ZDA priznavajo politiko ene Kitajske - pod kitajsko suverenostjo. In zato tuje ladje v tej ožini ne plujejo po mednarodnih vodah, kot to trdijo v Beli hiši. V delih Tajvanske ožine bi zato za vstop potrebovali tudi dovoljenje Pekinga.

Toda ZDA se tej zapovedi izogibajo tako, da mednarodne konvencije o pravu morja ne priznavajo, in zato kljub temu, da uradno priznavajo Tajvan kot del Kitajske - pogosto plujejo skozi Tajvansko ožino, v katero ne bi smeli zapluti brez dovoljenja Kitajske. 

Tajvanska ožina meri približno 70 navtičnih milj na ožji strani in okoli 220 navtičnih milj na najširši strani. V skladu s konvencijo UNCLOS in kitajsko zakonodajo vode Tajvanske ožine obsegajo kitajske notranje vode, teritorialno morje in izključno ekonomsko cono.

Države imajo različne pravice in obveznosti v različnih vodah, za različne vode pa veljajo različni načini plovbe - toda ZDA in njene zaveznice ignorirajo tako mednarodno konvencijo kot pravice Kitajske.

Hkrati Kitajska skrbi za zmanjšanje napetosti tako, da še ni razglasila posebnih con, kar bi lahko storila.

Zaradi posebnega položaja Tajvana je Kitajska doslej objavila le izhodiščne črte teritorialnih vod, otokov Xisha in otočja Diaoyu, medtem ko izhodiščne črte teritorialnih voda preostalih krajev, vključno z otokom Tajvan in otoki Penghu, še niso bili objavljeni.

Zelo bojeviti pa so tudi ameriški zavezniki Britanci.

Britanski Sunday Times je v nedeljo objavil izjavo obrambnega ministra Združenega kraljestva Bena Wallacea, ki je opozoril, da bodo Britanci do leta 2030 v treh vojnah hkrati – z Rusijo, Kitajsko in terorističnimi skupinami iz Afrike.

Potem je napovedal svoj odstop in nasploh iz politike. Številni so bili presenečeni nad junaškim odhodom obrambnega ministra Združenega kraljestva v trenutku, ko je napovedal začetek ne le ene (z Rusi), ampak »treh vojn«.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke