ponedeljek, 20. januar 2025 leto 30 / št. 020
Kitajska in Rusija ne vidita smisla "v vojaški rešitvi spora" s Severno Korejo
Ameriška veleposlanica pri ZN Nikki Haley je v sredo na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN napovedala pripravo predloga o dodatnih sankcijah proti Severni Koreji, ki je v torek tudi po ameriških virih izvedla prvi preizkus medcelinske rakete, vendar pa pri Rusiji in Kitajski ni bilo znamenj navdušenja nad novimi sankcijami.
Severna Koreja je v torek izstrelila raketo dolgega dosega Hwasong-14, ki je uspela poleteti več kot 900 kilometrov daleč, preden je padla v Japonsko morje. Tiskovni predstavnik Pentagona Jeff Davis je dejal, da je šlo za raketo, kakršne doslej še niso videli. Američane skrbi predvsem 2800 kilometrov višine, ki jo je dosegla raketa, na podlagi česar sklepajo, da bi lahko poletela najmanj do Havajev.
Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je izstrelitev pospremil z besedami, da "ameriški pasji sinovi ne bodo zelo veseli tega darila za praznik neodvisnosti 4. julija". Uradni Washington res ni bil vesel in predsednik ZDA Donald Trump je odgovoril z vprašanjem na Twitterju, ali "ta tip nima kaj pametnejšega za početi". S "tem tipom" je mislil na Kima Jonga-una.
Trump je potem v sredo skušal proti Kitajski uporabiti prijem, ki ga uporablja pri ameriških medijih. Tvitnil je, da je trgovina med Kitajsko in Severno Korejo v prvem četrtletju letošnjega leta narasla za skoraj 40 odstotkov. "Toliko glede kitajskega sodelovanja, vendar pa smo morali poskusiti," je tvitnil Trump.
Ameriški predsednik je aprila na svojem posestvu Mar-a-Lago na Floridi gostil predsednika Kitajske Xi Jinpinga in v zameno za upanje o sodelovanju pri pritisku na Severno Korejo, da se odreče jedrskemu orožju in raketnim preizkusom, omilil protikitajsko trgovinsko retoriko.
Idile je bilo konec pred tednom dni, ko je Washington obiskal predsednik Južne Koreje Moon Jae-in in so ZDA uvedle sankcije proti kitajski banki, ki posluje s Severno Korejo. Vendar pa Trump, ki se bo s kitajskim kolegom spet srečal na vrhu G20 v Hamburgu, še vedno upa, da bo Kitajska pritisnila in enkrat za vedno "končala te neumnosti".
Glede na izjave kitajskega veleposlanika pri ZN Liu Jieyija se bodo neumnosti nadaljevale, saj je skupaj z ruskim kolegom Vladimirjem Safronkovom zatrdil, da njuni državi nasprotujeta vojaški rešitvi spora in ne vidita smisla v novih sankcijah.
Varnostni svet ZN je od leta 2006, ko je Pjongjang opravil prvi preizkus jedrske bombe, potrdil šest resolucij s sankcijami, ki pa nimajo posebnega učinka na režim. Lani sta bili sprejeti dve resoluciji, med drugim za omejitev izvoza premoga iz Severne Koreje, omejitve na bančna poslovanja in preiskave vsega tovora na poti do in iz Severne Koreje.
Halleyjeva je na zasedanju Varnostnega sveta ZN dejala, da je bila izstrelitev medcelinske rakete ostra vojaška eskalacija, ki je svet naredila bolj nevarnega. Zaradi tega bodo v prihodnjih dneh ZDA predlagale resolucijo z novimi sankcijami, pri čemer bo veliko breme za njihovo uveljavljanje ležalo na Kitajski, ki zaleže za 90 odstotkov vse mednarodne trgovine Severne Koreje.
Po torkovi izstrelitvi so ZDA skupaj z Južno Korejo izstrelile nekaj svojih raket v morje okrog Severne Koreje, Rusija in Kitajska pa sta okrepili diplomatske pozive za načrt o začetku urejanja spora, tako da bi Severna Koreja zamrznila svoje izstrelitve, ZDA in Južna Koreja pa bi zamrznili svoje vojaške manevre. O tem sta se na srečanju v Moskvi strinjala Xi Jinping in ruski predsednik Vladimir Putin.
Kljub zagotovilom, da Severna Koreja ne bo nikoli izstrelila medcelinske rakete, pa Trump nima na izbiro kaj bolj pametnih opcij, kot jih je imel njegov predhodnik Barack Obama, če ne želi popuščati. Haleyjeva je dejala, da si ZDA prizadevajo za mirno rešitev in bodo sodelovale z vsemi državami, ki verjamejo v mir. "Ne bomo pa ponavljali nezadostne pristope iz preteklosti, ki so nas pripeljali do današnjega temnega dne," je v ZN dejala Haleyjeva.
Vojne torej morda vendarle ne bo, Američani pa nameravajo s sankcijami pritisniti na vse države, ki poslujejo s Severno Korejo. Predlagati nameravajo omejitev izvoza nafte v Severno Korejo, dodatne sankcije proti državnim uradnikom in druge omejitve. V Varnostnem svetu takšna resolucija zaradi Kitajske in Rusije, ki imata pravico veta, ne bo sprejeta.
"Ne bomo se posvetili le Severni Koreji, ampak vsaki državi, ki se bo odločila za poslovanje s tem režimom izven zakona. Časa ni veliko in potrebni so ukrepi. Svet je opozorjen. Če bomo sodelovali lahko preprečimo katastrofo in rešimo svet velike grožnje," je dejala Haleyjeva.
Ameriški državni sekretar Rex Tillerson je malce podrobneje pojasnil, da bodo v težavah vse države, ki kakorkoli sodelujejo s Pjongjangom. "Države, ki zaposlujejo delavce iz Severne Koreje, dajejo gospodarske ali vojaške ugodnosti Severni Koreji ali pa ne izpolnjujejo v celoti resolucij Varnostnega sveta, so države, ki pomagajo nevarnemu režimu," je sporočil Tillerson.