Kitajska na sporni otok v Južnem Kitajskem morju namestila prve »jedrske« bombnike

V ameriškem obrambnem ministrstvu so kritizirali »nadaljevanje militarizacije« umetnih otokov v spornem področju južnega kitajskega morja s strani Kitajske. Kitajski časnik China Daily je namreč poročal, da so letala Kitajske ljudske armade nadaljevala s treningi poletov in pristankov na spornih otokih, ki jih je Kitajska zgradila na koralnih grebenih.

Pri tem pa je Kitajska na omenjene otoke prvič namestila bombnike dolgega dosega, ki lahko nosijo tudi jedrsko orožje.

Šlo naj bi za več bombnikov H-6K, ki so poleg pristajanja in vzletanja simulirali tudi napade na tarče na morju. Vojaški strokovnjak Wang Mingliang je dejal, da naj bi te vaje pomagale kitajskemu letalstvu »izboljšati svoje resnične bojne sposobnosti proti vsem vrstam ogrožanja na morju.«

Kitajska je sicer s svojimi sosedi v sporu glede lastništva in suverenosti nad več manjšimi otoki z nekaterimi svojimi sosedami, ki so hkrati tudi zaveznice ZDA (predvsem z Japonsko, Tajvanom, Filipini in Vietnamom). Gre tudi za spor glede pomembnih naravnih virov, saj gre za področja, bogata z ribami in s potencialnimi rezervami nafte in plina pod morskim dnom.

»ZDA so zavezane k zagotovitvi svobodnega in odprtega področja Indo-Pacifika. Videli smo ta ista poročila o tem, da Kitajska nadaljuje z militarizacijo spornih območij v Južnem kitajskem morju, kar pa bo zgolj prispevalo k povečanju napetosti in destabilizaciji regije,« je dejal tiskovni predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva polkovnik Christopher Logan.

Kitajski bombniki naj bi bili namrščeni na otoku Woody, na otočju Paracel, ki si jih prisvajata tudi Vietnam in Tajvan. Bombniki H-6K imajo sicer doseg okoli 3520 kilometrov, tako da je v njihovem dosegu celotno območje jugovzhodne Azije.

Nekoliko južneje je skupina otokov skupine Spratley, jer je kitajska prav tako zgradila sedem umetnih otokov in jih opremila z letališči, hangarji, radarji in protizračnimi ter protiladijskimi raketnimi baterijami. Kitajska trdi, da ima legitimno pravico, da na otokih postavi svoje obrambno opremo, v Washingtonu pa navajajo, da se s tem krši zaveza predsednika Baracka Obame in kitajskega predsednika Xi Jinpinga, ki sta obljubila, da ne bosta militarizirali regije, ki velja za področje možnih konfliktov v prihodnosti.

Kitajska je sicer na druge tri otoke v Južnem Kitajskem morju že prejšnji mesec namestila prve rakete. Gre prav tako za prvo namestitev raket v tem delu morja, ki si ga prisvaja več sosednjih držav. Rakete so bistveno povečale sposobnost Kitajske, da kljub nezadovoljstvu ZDA nadzoruje mednarodne plovne poti.

Po navedbah CNBC in podatkih ameriških obveščevalcev naj bi bile kitajske rakete v zadnjem mesecu dni nameščene na koralnih grebenih in otočkih, ki jih v ZDA imenujejo Fiery Cross, Subi in Mischief. Greg Poling, strokovnjak za južno kitajsko morje v Washingtonskem Centru za strateške in mednarodne študije je ocenil, da je to nameščanje raket »pomembno«, da pa je bilo pričakovano, saj so na otokih zgradili raketna zaklonišča in podobne rakete namestili tudi na otoku Woody bolj severno. Prav na tem otoku pa so sedaj bombniki »pridružili« raketam.

Po navedbah CNBC bi kitajske rakete YJ-12B Kitajski omogočala napade na ladje v polmeru okoli 295 navtičnih milj (546 kilometrov), medtem ko imajo protiletalske rakete dolgega dosega HQ-9B, ki so primerne za uničevanje letal, manevrirnih izstrelkov in dronov doseg 160 navtičnih milj (296 kilometrov)

Na senatnem odboru za oborožene sile ZDA je mornariški admiral Philipu S. Davidsonu nedavno priznal, da Kitajska takoj zatem, ko bo »okupirala« predvidene koralne grebene in iz njih naredila umetne otoke, »sposobna, da svoj vpliv razširi za tisoče milj južno ter svojo silo projicira globoko v Oceanijo,« ter da naj bi bila »Kitajska sedaj sposobna nadzorovati Južno kitajsko morje v vseh scenarijih, če izključimo vojno s Kitajsko."