REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kdo je potegnil kratko? Energetski projekt Rusije in Kitajske dosegel prelomnico

Kdo je potegnil kratko? Energetski projekt Rusije in Kitajske dosegel prelomnicoMedtem ko se Nemčija zaradi sankcij Rusiji in izgube poceni ruskega plina sooča z deindustrializaicjo, ruski energenti pomagajo pospešen napredek Kitajske. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Ključni gradbeni projekt, ki je del plinovoda East Route (Vzhodna pot), ki ruski zemeljski plin dostavlja na Kitajsko, je bil zaključen konec tedna, poroča časnik Global Times, ki se sklicuje na energetskega velikana PipeChina.

Zdaj dokončan predor pod reko Jangce bo omogočil, da ruski plin pride celo do Šanghaja.

Po 28 mesecih gradnje je končan predor dolg več kot 10 kilometrov, zasnovan s tremi cevovodi za zemeljski plin, vsak s premerom 1,4 metra, piše v poročilu.

Plinovod East Route bo predvidoma dokončan in zagnan do leta 2025.

Dokončanje predora je premaknil plinovod korak bližje polnemu obratovanju, kar pomaga zagotoviti oskrbo Kitajske s poceni energijo ob naraščajočih svetovnih cenah, je dejal Lin Boqiang, direktor Kitajskega centra za raziskavo ekonomije energije na univerzi Xiamen.

Pojasnil je, da »projekt ponuja uspešen primer vzajemne koristi in mednarodnega sodelovanja ter združuje prednosti bogatih naravnih virov Rusije z ogromnim kitajskim trgom.«

Plinovod za zemeljski plin Vzhodna pot je bil delno zagnan decembra 2019 in je postal prvi plinovod za dostavo ruskega plina na Kitajsko. Vključuje 3000 kilometrov dolg plinovod Moč Sibirije v Rusiji in 5111 kilometrov dolg odsek na Kitajskem.

Mega-cevovod bo Kitajski zagotavljal 38 milijard kubičnih metrov ruskega zemeljskega plina letno od leta 2024 naprej. Je del 30-letnega dogovora v vrednosti 400 milijard dolarjev, ki sta ga maja 2014 podpisala ruski Gazprom in Kitajska državna naftna korporacija (CNPC).

Ni dvoma, da plinovod »Moč Sibirije« obrača Rusijo proti Vzhodu. Očitno je, da je Moskva že vnaprej predvidela, kako se bo Evropa odzvala v primeru nuje po intervenciji v Ukrajini.

Projekt Moč Sibirije (rus. Сила Сибири) je najočitnejši dokaz »obračanja Rusije proti Vzhodu«.

Ob otvoritvi 2. decembra 2019 sta bila voditelja obeh držav, tako predsednik Ruske federacije Vladimir Putin kot kitajski voditelj Xi Jinping trdno prepričana, da je z začetkom dobave ruskega plina na Kitajsko sodelovanje med državama v energetiki prešlo na popolnoma nov nivo in se približujeta načrtovanemu povečanju dvostranske blagovne menjave na 200 milijard ameriških dolarjev do leta 2024.

Ruskemu Gazpromu se je tako na široko odprl nov trg oziroma priložnost za diverzifikacijo izvoza.

»Projekt je pomemben za Rusijo, ne samo zaradi izvoza, ampak tudi zato, ker bo dobavljal plin do Amurskega obrata za predelavo plina, ki bo postal eden najmočnejših na svetu,« je tedaj poudaril ruski predsednik na uradni otvoritvi ob zagonu plinovoda.

Ob tem je potrebno omeniti še družbenoekonomski razvoj vseh regij, preko katerih teče plinovod.

Na drugi strani je Kitajska, ena največjih porabnic energije na svetu, ki želi nadomestiti svojo odvisnost od premoga z okolju prijaznejšim plinom.

Poznavalci iz branže predvidevajo, da se bo kitajska poraba plina povečala s 307 milijard kubičnih metrov plina leta 2019 na 510 milijard kubičnih metrov do leta 2030.

Rusija je v pravem trenutku pritekla Pekingu na pomoč, da uresniči načrtovane cilje.

In koliko plina lahko prenaša plinovod?

Obojestransko koristen projekt je bil dokončno potrjen leta 2014, ko sta ruski energetski velikan Gazprom in Kitajska državna naftna korporacija podpisali 30-letno pogodbo za dobavo 38 milijard kubičnih metrov črnega zlata letno na Kitajsko.

Po ocenah je posel težak 400 milijard dolarjev.

Rusija je našla drugo pot do kupcev: kitajska industrija, ki se hitro razvija, potrebuje poceni ruske energente. Vir: Zajem zaslona, Gazprom

Plinovod teče skozi Irkutsko regijo, Republiko Saho (Jakutijo) in Amursko regijo, prečka močvirnata, gorata, seizmično aktivna, skalnata območja in območje permafrosta. Gre za območja z ekstremnimi naravnimi pogoji, v katerih se temperature spustijo tudi do -60 °C.

Pri Gazpromu so pazili tudi na ekološko plat, zato so zavoljo zmanjšanja učinkov na okolje traso plinovoda Moč Sibirije zasnovali tako, da v prvi vrsti teče skozi redkejše gozdove in obstoječa »pogorišča« (območja, kjer so požgana drevesa).

Gradnja prvega kraka plinovoda je, kot je 2019 poročala RBTH trajala pet let ob sodelovanju skoraj 10.000 ljudi. Položili so 130.000 odsekov plinovoda različnih dimenzij s skupno maso nad 1,8 milijona ton.

Zaenkrat ni videti, da bi po uvedbi devet krogov sankcij Evropske unije pod taktirko ZDA Kremelj potegnil kratko. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Končna uradna vsota vseh stroškov ni znana, a naj bi po izjavi enega od Gazpromovih predstavnikov znašala okoli 1,1 bilijona rubljev (tedaj: 17,2 milijarde dolarjev).

Iz te zgodbe zaenkrat ne izhaja, da bi po uvedbi devet krogov sankcij Evropske unije pod taktirko ZDA Kremelj potegnil kratko.

Zdi se, kakor da je prej obratno, glede na nebrzdano inflacijo in napovedi o redukcijah energentov ter draginji, ki se – kot napovedujejo analitiki – to zimo obeta prebivalcem EU.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek