Katere države doslej niso priznale Slovenije?

Slovenija letos znova praznuje dan državnosti in 26. obletnico razglasitve neodvisnosti (in ne osamosvojitve). Po razglasitvi neodvisnosti, ki se je zgodila 25. junija leta 1991, pa je bilo zelo pomembno tudi mednarodno priznanje države. Država namreč ne nastane že zgolj z razglasitvijo svoje neodvisnosti s strani neke entitete, pač pa mora za nastanek izpolnjevati vrsto pogojev. Med drugim mora nastati na način, ki je skladen z mednarodnim pravom. Veliko vlogo pri nastanku držav pa imajo tudi mednarodna priznanja nove države s strani drugih držav.

Do današnjega dne je večina držav sveta in članic OZN priznala Slovenijo kot neodvisno državo. Naštevanje vseh danes obstoječih držav sveta je sicer precej zapleteno opravilo. V Organizaciji združenih narodov na primer 206 držav - kolikor jih je na svetu - delijo v tri skupine: na 193 držav članic OZN, dve državi s statusom opazovalk OZN in 11 ostalih, bolj ali manj "de facto" (dejansko obstoječih) držav. Suverenost držav je nesporna v samo 190 primerih, v primeru 16 držav (šest članic, ene opazovalke in 9 drugih držav) pa je njihova suverenost še vedno vprašljiva.

Slovenijo priznalo 190 držav, osem članic OZN pa še vedno ne

Slovenijo je po podatkih MZZ doslej tako ali drugače priznalo kar 190 držav, ob tem pa še nekdanja Evropska skupnost, ČSFR (ki je vmes razpadla) in Suvereni malteški viteški red. Kljub temu pa obstaja še osem takšnih držav, ki tudi 26 let po razglasitvi neodvisnosti še zmeraj niso priznale Slovenije kot samostojne države.

Pregled mednarodnih priznanj kljub temu pokaže relativno dobro sliko. Slovenijo je po podatkih Ministrstva za zunanje zadeve, če pogledamo le prvih deset držav, prva priznala sosednja Hrvaška, nato sledijo Litva, Gruzija, Latvija, Estonija, Ukrajina, Islandija, Nemčija, Belorusija in Vatikan. Seznam priznavanja Slovenije po abecednem redu, ki ga je pripravilo Ministrstvo za zunanje zadeve si lahko ogledate TUKAJ, seznam držav s katerimi je Slovenija kronološko vzpostavila diplomatske odnose pa TUKAJ. Do septembra leta 1991 je Slovenijo sicer priznalo le pet držav, do večjega števila priznanj pa je prišlo šele po odločitvi članic EZ (predvsem Nemčije decembra leta 1991), da priznajo Slovenijo kot neodvisno državo. Zadnja država, s katero je Slovenija vzpostavila diplomatske odnose je sicer Vzhodni Timor.

Države so dejstvo, da so Slovenijo priznale večinoma sporočale z diplomatskimi notami, v določenih primerih pa neposredno z navezavo diplomatskih odnosov, ki se v mednarodnem pravu štejejo kot priznanje države. Države Senegal, Gvineja, Trinidad in Tobago ter Mavricius tako na primer Slovenije niso priznale z diplomatskimi notami, vendar ima Slovenija tudi s temi državami urejene diplomatske odnose. Priznanje države je namreč mogoče tudi z "konkludentnim dejanjem" - torej jasno izraženo namero po priznanju s pomočjo nekega dejanja ali pa z npr. navezavo diplomatskih stikov. Priznanje neke države je sicer svobodna odločitev vsake članice mednarodne skupnosti. Čeprav so bili nekateri analitiki prepričani da ima vsaka država "pravico" biti priznana nepriznavanje obstoja neke države danes ni nekakšen delikt, pač pa samo "neprijaznost." Vendar pa glede na velik političen pomen, ki so ga priznanja dobila v zadnjih desetletij ni mogoče mimo dejstva, da ima nepriznavanje v številnih primerih tudi političen naboj.

Na vprašanje, katere države morebiti še niso priznale neodvisnosti Republike Slovenije so nam na MZZ najprej odgovorili, da na to vprašanje "ni moč natančno odgovoriti."

"Dejstva, da določenih držav ni na priloženem seznamu, ne gre avtomatsko razlagati v smislu, da te države ne priznavajo neodvisnosti RS. Države imajo glede priznavanja neodvisnosti drugih držav različno prakso. Poleg instituta izrecnega priznanja je poznan tudi institut t.i. implicitnega priznanja, ko država brez izrecnega uradnega priznanja s konkludentnimi dejanji pokaže, da priznava državnost/neodvisnost druge države (npr. z glasovanjem za članstvo v OZN ali drugih mednarodnih organizacijah, z navezavo diplomatskih odnosov s sporazumom ali z akreditacijo veleposlanika, itd.). Tudi iz priloženega seznama se vidi, da vrsta držav Slovenije ni priznala s posebno uradno izjavo, temveč je brez tega prišlo do sklenitve diplomatskih odnosov. V takih primerih se šteje, da je datum navezave diplomatskih odnosov tudi datum priznanja RS s strani zadevne države. Na seznamu so tudi države, ki so postale samostojne po neodvisnosti Republike Slovenije in jih je kot nove države priznala RS (npr. Črna gora, Kosovo, itd., obratno pa v takem primeru ni potrebno, saj 'stare' države priznavajo novonastale, in ne obratno)," so pojasnili v MZZ. Po dodatnem vprašanju, katere države niti s posebnimi dejanji niso priznale Slovenije, pa so v MZZ znova prevetrili svoje podatke in ugotovili, da obstajajo samo še štiri takšne države.

"Države s katerimi Slovenija nima vzpostavljenih diplomatskih odnosov so: Čad, Kiribati, Lesoto in Svazi," so nam pojasnili v MZZ. Primerjava seznama vseh držav na svetu s seznamom vseh držav, ki priznavajo Slovenijo pa odkrije, da obstaja še nekaj več držav, s katerimi Slovenija nima diplomatskih odnosov. To so (med ostalimi) tudi naslednje članice OZN: Cape Verde, Centralno afriška republika, Solomonovi otoki in Zimbabve, kar pomeni, da skupaj osem članic OZN še zmeraj ne priznava Slovenije ali pa z njimi Slovenija nima diplomatskih odnosov.

Kljub temu pa ta številka kaže na velik napredek v zadnjih letih. Še deset let po osamosvojitvi, leta 2001 Slovenije na primer ni priznavalo kar devetinpetdeset držav, torej okoli tretjina članic OZN. Kljub temu velikemu skoku naprej pa še zmeraj čudi, da slovenski diplomaciji tudi po četrtini stoletja še zmeraj ni uspelo vzpostaviti diplomatskih odnosov vsaj še z nekaterimi od zadnjih osem držav članic OZN, ki Slovenije še vedno ne priznavajo. Še posebej zato, ker je to prva naloga diplomatov. V OZN namreč ob kandidaturah za različna mesta in agencije ter tudi ob nedavni kandidaturi nekdanjega predsednika Slovenija Danila Türka za položaj generalnega sekretarja OZN - šteje prav vsak glas. Od držav, ki Slovenije ne priznavajo, pa podpore seveda ni mogoče niti pričakovati.

Ob tem Slovenija nima odnosov in ne priznava niti Tajvana, ki je de facto država, čeprav ni članica OZN, hkrati pa Slovenija priznava Kosovo, ki ni članica OZN in je delno priznana entiteta ter članica dveh specializiranih agencij OZN.

Palestina za Slovenijo še vedno "nepriznana država"

Poseben problem je Palestina, ki je neodvisno Slovenijo priznala že 29. 05. 1992. Slovenski MZZ ima ob tej de facto obstoječi delno mednarodno priznani državi zapisan napačen podatek, češ da je Palestina "mednarodno nepriznana" kar pa ni res, saj je Palestina le "delno nepriznana" (s strani 136 držav, med njimi številnih tudi iz Evrope) in je članica opazovalka v OZN, za razliko od npr. Kosova, ki nima takšnega statusa v OZN, vendar ga Slovenija brez kakršnihkoli pogojnikov priznava kot samostojno državo. Ni jasno, zakaj naj bi bila Palestina po oceni MZZ "mednarodno nepriznana", čeprav jo priznava 136 držav, medtem ko je Kosovo za Slovenijo priznana država - čeprav ima manj, natančno 115 mednarodnih priznanj.

Z oznako "mednarodno nepriznana" slovenski MZZ enači Palestino z npr. Turško republiko severni Ciper, ki je dejansko ne samo mednarodno popolnoma nepriznana (priznava jo le Turčija) pač pa v skladu z resolucijami Varnostnega sveta OZN sploh ne sme biti priznana in bi njeno priznanje predstavljalo - mednarodni delikt.

Ob tem je še posebej sporno in nekorektno, da MZZ Palestino označuje z nepravilno oznako oz. kot "mednarodno nepriznano" državo ne le zaradi dolgoletne podpore Slovenije (in pred tem Jugoslavije) samoodločbi Palestincev, pač pa tudi zato, ker je Palestina Slovenijo priznala med prvimi državami na svetu. Res pa je, da ima Slovenija zelo dobre odnose z Izraelom ter da tudi predsedniku slovenske vlade svetuje pomemben izraelski lobist - vendar tudi to ne bi smelo vplivati na to, da MZZ v svojih dokumentih državam podeljuje strokovno popolnoma zgrešene in netočne atribute. Da o tem, da se je slovenska diplomacija že pred dvema letoma precej razgovorila o morebitnem priznanju Palestine, nato pa to vprašanje potihoma umaknila z dnevnega reda - niti ne govorimo.

Slovenija ob tem nima odnosov še z nekaterimi drugimi večinoma nepriznanimi de facto državami, kot so Abhazija, Gorski Karabah, Pridnestrska Republika ali pa na primer Turška republika Severni Ciper, ki jo priznava zgolj Turčija. (Vendar je ta de facto večinoma nepriznana država Slovenijo priznala  že 29. 01. 1992.) Slovenija nima odnosov niti z omejeno suvereno državo Niue, ki je v državni zvezi z Nizozemsko ter ima diplomatske odnose z 21 državami. Slovenija ne priznava in nima diplomatskih odnosov niti s Cookovimi otoki, ki niso člani OZN, so pa člani osmih agencij OZN in so prav tako v državni zvezi z Nizozemsko.

Slovenija ne priznava niti Demokratične arabske republike Sahare (DARS), ki obstaja na delu Sahare v Maroku in jo je najprej priznalo 84 držav, nato pa je 38 držav umaknilo priznanje. Vlada v eksilu deluje iz Tindoufa v Alžiriji. Slovenija prav tako nima odnosov niti z Južno Osetijo, ki je dejansko samostojna država, priznana s strani Rusije, Nikaragve, Nauruja, Venezuele, Abhazije, Nagorno Karabaha in Pridnestrske republike. Poseben primer je tudi Tajvan (Republika Kitajska), ki je delno priznana država s strani 19 članic OZN, z dne 19. junija letos pa je priznan tudi s strani Vatikana. Tajvan je bil od leta 1945 do leta 1971 sicer članica OZN, potem je njegov sedež prevzela Ljudska republika Kitajska, ki nasprotuje njegovi neodvisnosti.

Diplomatski odnosi s tujimi državami se odvijajo prek mreže diplomatsko-konzularnih predstavništev Slovenije v drugih državah ali njihovih predstavništev v Sloveniji, vse bolj pa tudi ob pomoči zunanjepolitične službe EU. V tistih državah, kjer RS nima svojega diplomatskega predstavništva ali konzulata se lahko slovenski državljani obrnejo po konzularno zaščito na diplomatsko predstavništvo katerekoli države članice EU, ki je tam prisotna. V primeru izdajanja schengenskih vizumov (za kratkoročno bivanje) je informacija objavljena za vsako državo na spletni strani ministrstva.

Nekatere tuje države pa Slovenijo diplomatsko in konzularno "pokrivajo" iz ozemlja drugih držav. Vse to si je mogoče ogledati tukaj.

Dejstvo, da Slovenije niso priznale prav vse države na svetu sicer nima nujno neprijetnih posledic za slovenskega svetovnega popotnika, vendar pomeni potencialno nevarnost, ki bi se je bilo - če se odpravljate v kakšne bolj eksotične države, s katerimi Slovenija nima nikakršnih odnosov -  vsekakor dobro zavedati in pred tem preveriti varnostne in druge razmere v teh državah.