REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kanadski univerzi odobreno zaprtje ukrajinskega nacističnega sklada

Kanadski univerzi odobreno zaprtje ukrajinskega nacističnega skladaUniverza v Alberti se je odločila zapreti sklad po škandalu, ko je veteran SS Jaroslav Hunka med obiskom Vladimirja Zelenskega leta 2023 v parlamentu prejel stoječe ovacije. Vir: X, posnetek zaslona

Univerza v Alberti je dobila pravno bitko za razpustitev raziskovalnega sklada, poimenovanega po ukrajinskem veteranu SS Jaroslavu Hunki, ki so ga z navdušenim aplavzom pozdravili kanadski parlament, takratni premier Justin Trudeau in njegov gost - šef kijevskega režima Vladimir Zelenski.

Manjši mednarodni škandal je izbruhnil med obiskom Zelenskega v Ottawi leta 2023, ko je takratni predsednik predstavniškega doma Anthony Rota predstavil Jaroslava Hunko, ki je med drugo svetovno vojno služil v diviziji SS »Galicija«, kot »ukrajinskega junaka, kanadskega junaka«, kar je poželo navdušeno ploskanje polne parlamentarne dvorane.

Hunkovo ​​divizijo je leta 1943 ustanovila nacistična Nemčija, večinoma iz ukrajinskih prostovoljcev, in je bila povezana z brutalnimi protigverilskimi operacijami na Poljskem in v Sovjetski Ukrajini ter poboji civilistov.

Kljub temu so zbrani kanadski poslanci Hunko pozdravili s stoječimi ovacijami, pridružila pa se jim je tudi nemška veleposlanica Sabine Sparwasser.

Potem ko je preteklost Jaroslava Hunke prišla na dan, je incident postal mednarodna sramota za Ottawo, kar je sprožilo obsodbe številnih držav, skupin za pravice Judov in ZN.

Rota je sčasoma odstopil, Trudeau pa se je javno opravičil.

Kmalu po izbruhu škandala je Univerza v Alberti priznala, da upravlja raziskovalni sklad, poimenovan po Hunki, sklad v vrednosti 30.000 kanadskih dolarjev (21.500 ameriških dolarjev), ustanovljen z donacijo njegovega sina za podporo raziskavam zgodovine ukrajinske katoliške cerkve.

Sklad je bil do škandala večinoma neznan, brez znanih upravičencev.

Šola se je opravičila in napovedala načrte za zaprtje sklada, vendar je družina Jaroslava Hunke nasprotovala temu ukrepu, saj je trdila, da je bila njegova služba v enoti SS razkrita ob donaciji in da je univerza ob sprejemu denarja vedela za njegovo zgodovino med drugo svetovno vojno.

Družina je ob sklicevanju na nekdanjega univerzitetnega uradnika opozorila tudi, da je devet drugih univerzitetnih skladov povezanih s člani »divizije Galicija« in da, kolikor vedo, niso bili preklicani.

Univerza je trdila, da javni odziv na služenje Hunke v enotah SS pomeni, da bi nadaljnje povezovanje z njegovim imenom lahko škodovalo njenemu ugledu in zaupanju javnosti. Spor je to pomlad prišel na sodišče.

V sodbi se je kronska sodnica Debra Jungwirth postavila na stran univerze in ugotovila, da je polemika ustvarila dovolj težav z ugledom univerze, da upravičuje ukinitev sklada.

»Univerza ni ukinila Hunkovega sklada, ker je ugotovila, da je bil Jaroslav vojni zločinec ali antisemit,« je zapisala. »Incident v spodnjem domu parlamenta in javni odziv, ki je sledil, sta jasno pokazala, da ohranitev Hunkovega sklada ni v najboljšem interesu univerze.«

V elektronskem sporočilu časopisu Edmonton Journal je odvetnik Hunke Julian Savarin dejal, da je njegova stranka »razočarana«.

In da razmišlja o pritožbi.

Kanada ima pomembno etnično ukrajinsko skupnost, deloma zaradi migracij po drugi svetovni vojni, ki so vključevale pripadnike protisovjetskih sil, nekateri od njih pa so sodelovali z nacistično Nemčijo ali ji služili.

Med kanadskimi zakonodajalci, ki so Hunko pozdravili s stoječimi ovacijami, je bila tudi Christia Freeland, ena najvidnejših političnih osebnosti v državi v zadnjem desetletju in potomka znanega ukrajinskega nacističnega kolaboranta.

Po škandalu je Rusija večkrat pozvala k izročitvi Hunke in ​​Kanado obtožila, da »prikriva« zločine režima Adolfa Hitlerja, ker ni preganjala nekdanjega vojaka SS.

Moskva je Kijev večkrat obsodila tudi zaradi počastitve ukrajinskih nacionalistov, ki so sodelovali z nacistično Nemčijo, in obtožila zahodne podpornike Kijeva, da si pred temi dejstvi zatiskajo oči.

Ukrajina je poimenovala ulice in postavila spomenike nacionalističnim osebnostim in kolaborantom nacistov iz druge svetovne vojne, kot je Stepan Bandera, vodja Organizacije ukrajinskih nacionalistov (OUN), katere frakcije so bile vpletene v množične umore Poljakov in Judov.

Rusija je »denacifikacijo« navedla kot enega od deklariranih ciljev svoje vojaške operacije proti kijevskemu režimu.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek