REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kako sta se vzljubila Avstrija in Izrael: Hitlerjeva domovina Tel Avivu postala najboljša prijateljica v Evropi?

Kako sta se vzljubila Avstrija in Izrael: Hitlerjeva domovina Tel Avivu postala najboljša prijateljica v Evropi?Avstrija in Izrael sta imela zgodovinsko zelo nestanoviten odnos, vendar se je to v zadnjih letih precej spremenilo. Vir: Posnetek zaslona, X

Ko je Generalna skupščina Združenih narodov 27. oktobra glasovala o resoluciji, ki poziva k prekinitvi ognja v Gazi, so se številne zahodne države, ki so tradicionalno blizu Izraelu - kot sta Nemčija in Kanada - v zadnjem trenutku odločile, da bodo ostale nevtralne in ne bodo glasovale proti predlogu.

Ena redkih držav, ki se je postavila ob bok judovski državi, je bila Avstrija – država, ki je imela izjemno burne odnose z Izraelom.

To ni samo rojstni kraj obeh Adolfov - Hitlerja in Eichmanna - ampak tudi kraj, katerega politiko pogosto obvladujejo desničarji iz Svobodnjaške stranke, ki so jo v petdesetih letih ustanovili veterani SS, piše Politico.

»Čestitam Avstriji, ker stoji za tem, v kar verjame, in ker je glasovala proti resoluciji,« je dejal izraelski veleposlanik na Dunaju David Roet.

Izrael je bil na glasovanju vseeno prepričljivo poražen, saj je resolucijo podprlo 120 držav, proti pa jih je bilo le 14 - med njimi ZDA, pa tudi nekaj pacifiških otokov.

Odločitev Avstrije, da se pridruži tej »izbrani« družbi, kaže na transformacijo, ki jo je država preživela od konca druge svetovne vojne, pa tudi na politične in gospodarske interese, ki povezujejo Dunaj in Tel Aviv, piše Politico.

Skupaj z Madžarsko in Češko je Avstrija zdaj v središču proizraelskega srednjeevropskega bloka, za katerega izraelski uradniki pravijo, da je ključnega pomena za ohranitev EU na njihovi strani, medtem ko se vojna med Izraelom in Hamasom vleče in palestinske civilne žrtve naraščajo.

»Z Izraelom smo vstopili v strateški, izjemno tesen odnos, ki ga ni mogoče spreobrniti,« je dejal avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg.

Odnosi med Izraelom in Avstrijo so se okrepili v času vlade nekdanjega kanclerja Sebastiana Kurza, ki si je od prevzema tega položaja leta 2017 prizadeval graditi dobre odnose z judovsko državo.

Med svojim obiskom v Jeruzalemu leta 2018 je Kurz dejal, da bo boj proti antisemitizmu postavil v središče prihajajočega avstrijskega predsedovanja EU, med konfliktom med Izraelom in Hamasom leta 2021 pa je Kurz nad svojo pisarno razvil izraelsko zastavo.

Avstrijski izvoz v Izrael se je med letoma 2018 in 2022 povečal za kar 50 odstotkov, Kurz pa naj bi izraelskega premierja Netanjahuja, ki je skoraj dvakrat starejši od njega, označil za »očetovskega prijatelja«.

Avstrija in Izrael pa nista imela vedno tesnih in prisrčnih odnosov.

Avstrija je rojstni kraj ne le nekaterih najbolj znanih nacistov, ampak tudi političnega antisemitizma, ki je navdihoval skrajneže pred drugo svetovno vojno,

Kljub temu je bilo Avstrijsko cesarstvo domovina očeta sionizma Theodorja Herzla, pa tudi številnih Judov, ki so leta 1948 odigrali ključno vlogo pri ustanovitvi države Izrael.

Ta zapletena zgodovina pomaga razložiti odnos ljubezni in sovraštva med državama od konca druge svetovne vojne.

Kljub dolgotrajnemu antisemitizmu v Avstriji v 50. in 60. letih 20. stoletja ter dejstvu, da država ni priznala svoje osrednje vloge v holokavstu, so številni Avstrijci občudovali Izraelce zaradi poguma in vojaške moči, ki so ju pokazali v boju proti arabskim državam, poroča Politico.

Avstrijski kancler v 70. letih Bruno Kreisky se je zelo zanimal za dogajanje na Bližnjem vzhodu in je bil pogosto zelo kritičen do Izraela – čeprav je bil sam Jud.

Takrat je bila Avstrija glavna postojanka Judov, ki so se v Izrael priseljevali iz Sovjetske zveze. Konec septembra 1973 so palestinski militanti vzeli za talce več judovskih migrantov, namenjenih v Izrael, in zahtevali, da avstrijska vlada zapre center, ki ga je vodila Judovska agencija, ki jih je obdelovala.

Kreisky je popustil, kar je sprožilo proteste Izraela. Premierka Golda Meir je odletela na Dunaj, da bi prepričala Kreiskega, naj ponovno odpre center, kar je ta zavrnil (čeprav je nekaj mesecev kasneje Avstrija odprla nov objekt).

Kreisky, ki je z absolutno večino vladal 13 let in postal eden najvplivnejših socialdemokratov v Evropi, je bil prepričan, da bo napetosti na Bližnjem vzhodu mogoče rešiti le, če se gre nasproti zahtevam Palestincev.

Kritiziral je vedno bolj trdo držo Izraela pod konservativnim premierjem Menahemom Beginom in Izrael označil za »policijsko državo«.

V tem obdobju je Kreisky postal prvi evropski voditelj, ki se je srečal z voditeljem Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) Jaserjem Arafatom, njegova vlada pa je leta 1979 priznala PLO za uradnega predstavnika palestinskega ljudstva.

Po Kreiskem so odnosi med državama ostali zamrznjeni, zlasti po izvolitvi Kurta Waldheima za predsednika Avstrije leta 1986, ki so mu judovske organizacije očitale, da je prikrival pravo naravo služenja Waldheima v nemški vojski med drugo svetovno vojno. Izrael se je odzval z odpoklicem svojega veleposlanika.

Odnosi Avstrije z Izraelom so se začeli izboljševati šele po Waldheimovem odhodu.

Leta 1993 je socialdemokratski kancler Franz Vranicky odpotoval v Jeruzalem in imel pomemben govor, v katerem je priznal vlogo Avstrije v holokavstu in Izraelce prosil odpuščanja.

Odnosi med državama so se znova zaostrili leta 2000, ko je Ljudska stranka oblikovala koalicijo s Svobodnjaško stranko, ki so jo mnogi obtoževali antisemitizma. Odnosi so se izboljšali šele po prihodu Kurza na oblast.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek