Kako so nemški vohuni sodelovali s Kitajsko: Nemci v Peking prispeli kot »turisti«, saj so Kitajcem nesli posebna darila

Kitajske tajne službe so danes za nemške varnostne službe danes nasprotnice, sovražno naravnani tekmeci. A temu ni bilo vedno tako, kot kaže raziskava, ki so jo opravili novinarji nemškega javnega servisa WDR.

Stiki se, po podatkih nemške Zvezne obveščevalne službe (BND) vzdržujejo s »približno 450 obveščevalnimi službami v več kot 160 držav.«

To sodelovanje je pomemben segment dela nemške zunanje obveščevalne službe, izmenjava z nekaterimi partnerskimi službami pa je zelo tesna, na primer s tistimi v ZDA, Veliki Britaniji ali Franciji.

The #CIA lost dozens of Chinese sources, volunteers and paid informants, who were handing over valuable intelligence about Xi Jinping's communist regime. #China #informants #espionage #xiping https://t.co/OBDqjNQrE8

— Pranay Chatterjee  (@PranayChatter11) May 30, 2022

Le nekaj držav velja za tabu in nemški špijoni z njimi ne bi smeli sodelovati. Med njimi sta Severna Koreja in Belorusija.

Kakor koli, BND o svojih zavezništvih s tujimi vohunskimi agencijami večinoma molči, tako kot o tem ne govorijo niti v organu, ki nadzoruje delo BND v okviru urada nemškega kanclerja.

Toda obstajajo povezave, ki so že desetletja strogo varovana državna skrivnost. Med njimi je sodelovanje s Kitajsko, ki se je začelo pred več kot 30 leti.

BND und China: Die geheimnisvolle Operation "Pamir"
Deutsche Sicherheitsbehörden betrachten Chinas Geheimdienste eigentlich als Gegner. Dennoch ging der BND vor Jahren eine streng geheime Kooperation ein. Was daraus geworden ist, dazu schweigt der BND.https://t.co/of1XwB4t5C

— Prof. Dr. Dennis-Kenji Kipker (@Dennis_Kipker) June 5, 2022

Nemška javna televizija WDR je preiskovala to nenavadno sodelovanje med nemškimi in kitajskimi vohuni zadnjih nekaj tednov – obdelali so interne dokumente BND-ja in zaslišali priče dogodka.

Ugotovili so, da je v sodelovanje s kitajsko vohunsko agencijo prva vplula ameriška špijonska agencija CIA.

Danes zahodne varnostne agencije na splošno vidijo v obveščevalnih službah Kitajske - nasprotnike.

The trouble is, the #CIA can't gather intelligence on Chinese President Xi Jinping’s inner circle- #Biden can't learn of #Beijing's next #geopolitical steps because #China has become a hard target to infiltrate. #spying #espionage https://t.co/tIKD0qPpsh

— Robert Morton (@Robert4787) June 2, 2022

Po ugotovitvah nemške Službe za zaščito ustavnega reda kitajske tajne službe vohunijo za Nemčijo na različnih ravneh – razporejajo prikrite vohune, izvajajo kibernetske napade in ciljano raziskujejo ljudi prek družbenih omrežij.

Zanimajo jih nemška podjetja in njihovi visokotehnološki izdelki, interesirajo jih raziskovalni in orožarski projekti. Poleg tega so osredotočeni na nemško zunanjo in gospodarsko politiko ter kitajske oporečnike in kritike režima.

Pa vendar nemško-kitajski odnosi niso bili vedno tako napeti, kot so danes.

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je Zahodna Nemčija približevala Kitajski – na političnem in gospodarskem področju, pa tudi v sferi tajnih služb. Kitajska se na primer od leta 1981 do 1995 sploh ne omenja v letnih obveščevalnih poročilih, ker tajna služba, pristojna za protiobveščevalne zadeve na zahtevo ministrstva za notranje zadeve Kitajce ni več tako pozorno spremljala, poroča DW.

V tistem času je namreč tako imenovani kitajsko-sovjetski razkol oziroma spor med Moskvo in Pekingom glede tega, kdo bo lider svetovnega komunističnega gibanja, v nekaterih vladah na Zahodu vzbudil upanje, da bi Kitajsko lahko spremenili v zaveznico proti Sovjetski zvezi.

Tak načrt so snovale predvsem Združene države Amerike, predvsem zato, ker je bila leta 1979 zaradi islamske revolucije v Iranu izgubljena pomembna lokacija za tehnično izvidništvo proti Sovjetski zvezi.

Ameriška administracija predsednika Jimmyja Carterja je prvič vzpostavila diplomatske odnose s Pekingom januarja 1979, kmalu zatem pa je bilo dogovorjeno sodelovanje tudi med tajnimi službami.

V zahodni kitajski provinci Xinjiang, nedaleč od meje s Sovjetsko zvezo, je CIA v sodelovanju z obveščevalno vejo Kitajske ljudske armade postavila dve postaji za prisluškovanje. Američani so s seboj prinesli svojo tehnologijo, nakar so bili Kitajci usposobljeni za njeno uporabo.

Takratni primarni cilj je bil spremljati sovjetske objekte za testiranje jedrskih raket, ki so bili oddaljeni le nekaj sto kilometrov.

Odbito v celi zgodbi je, kako so se Američani, nato pa še Nemci dobrikali svojim novim, kitajskim prijateljem: pripravili so jim prav posebna darila.

Ko je CIA takrat začela protisovjetsko sodelovanje s Kitajsko, se ji je kmalu zatem pridružil tudi nemški BND.

To dejstvo dokazuje dokumentacija službe, v katere je imel WDR vpogled. Julija 1985 je na Kitajsko odpotovala delegacija iz Nemčije, v kateri so bili takratni podpredsednik BND, vodja pristojnega oddelka, pa tudi več poslancev Bundestaga.

Dogovorjeno je bilo, da ozadje potovanja ne bo razkrito.

Kot »turistična skupina« so bili nastanjeni v neki hiši v Pekingu, prinesli pa so tudi darila za kitajske gostitelje: ure Junghans, žepne nože švicarske vojske, kemične svinčnike in mini kamere proizvajalca »Minox«, ki so bile takrat priljubljene med vohuni – stale so pa okoli 5.900 nemških mark.

Dogovarjali so se o sodelovanju tajnih služb, operacijo pa so v BND-ju poimenovali »Pamir« po gorovju v Srednji Aziji na kitajski meji.

Podobno kot pred tem CIA je BND Kitajski dobavila tehnologijo za prisluškovanje v vrednosti več milijonov nemških mark.

Po eni strani je bila ta namenjena spremljanju komunikacij sovjetske vojske, hkrati pa so bili testirani tudi sistemi za motenje in zavajanje, ki so jih takrat razvijali za nemška lovska letala.

Zanimivo je, da BND navedb WDR ni želel komentirati.

Ameriško vohunsko sodelovanje s Kitajsko je bilo nenadoma prekinjeno, potem ko je režim v Pekingu junija 1989 brutalno zadušil študentske proteste na Trgu nebeškega miru.

 June 1989
This moment should remind us all that the power of one, can inspire many. I hope his bravery is never forgotten.#TiananmenSquareMassacre pic.twitter.com/nCxFSsDDP6

— Lindsay (@TexasLindsay) June 4, 2022

Washington se je jezno odzval in CIA je svojo tehnologijo za prisluškovanje umaknila iz province Xinjiang.

Vendar je BND ostal v skupnem projektu in njegova oprema je bila uporabljena za izvidništvo v Srednji Aziji v devetdesetih letih.

V BND danes ne želijo razkriti, koliko natančno prisluškovalnih postaj nemške obveščevalne službe je ostalo na Kitajskem, in tudi ne, ali podobno sodelovanje obstaja še danes, niti kakršno koli drugo vprašanje v zvezi z operacijo »Pamir«.

»Za zagotovitev in ohranjanje funkcionalnosti BND-ja, zlasti za zaščito virov in metod, BND trenutno žal ne more zagotoviti več informacij,« je skopo sporočila tiskovna predstavnica nemške vohunske službe.