REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kako so mediji 'pozabili' obvestiti javnost, da je zgodba o ruskem plačevanju za ubijanje ameriških vojakov - lažna

Kako so mediji 'pozabili' obvestiti javnost, da je zgodba o ruskem plačevanju za ubijanje ameriških vojakov - lažnaAfganistan. Vir: Twitter

Večina svetovnih (in tudi slovenskih) medijev je že lani obširno poročala o srhljivi zgodbi New York Timesa o tem, kako so ruski obveščevalci v Afganistanu plačevali »glavarine« za poboje ameriških vojakov.

Tedanji ameriški predsednik Donald Trump, ki se mu poročila niso zdela verodostojna je bil hitro opisan kot »mehkužec«, ostro pa ga je zaradi tega napadla cela vrsta javnih osebnosti, tudi njegov protikandidat na novembrskih predsedniških volitvah Joe Biden.

New York Times je poročal, da je predsednik ZDA Donald Trump marca dobil poročilo obveščevalcev o tem, vendar se do danes še ni odzval.

»ZDA so pred meseci ugotovile, da je ruska enota, ki je bila povezana v poskuse atentatov in druge tajne operacije v Evropi za destabilizacijo Zahoda, lani skrivaj ponujala nagrade za uspešne napade na ameriške in koalicijske vojake. Islamski skrajneži ali oboroženi kriminalni elementi so pobrali nekaj denarja za nagrade,« je zapisal New York Times in navajal, da je bilo lani v Afganistanu ubitih 20 Američanov, ni pa jasno, koliko od tega lahko pripišejo ruskim nagradam.

Ameriški vojaki nosijo ranjenca Vir: Twitter
Ameriški vojaki nosijo ranjenca. Vir: Twitter
Ameriške in ruske oblasti pa tudi afganistanski talibani so se nato precej ostro odzvali na nepreverjene navedbe ameriškega tiska.

»Ugotovitve obveščevalcev so bile predstavljene predsedniku Trumpu in svet za nacionalno varnost Bele hiše je konec marca razpravljal o tem. Uradniki so razvili seznam možnih odgovorov na rusko provokacijo. Med predlogi je bila diplomatska pritožba v Moskvo z zahtevo, da se to nemudoma preneha. Na seznamu so bile tudi razne sankcije in drugi možni odgovori, vendar Bela hiša doslej ni odobrila nobenega,« je poročal časopis, ki je poročilo najverjetneje dobil od ameriških obveščevalcev, ki so bili jezni zaradi pomanjkanja ukrepanja Bele hiše.

Ameriške in ruske oblasti pa tudi afganistanski talibani so se nato precej ostro odzvali na nepreverjene navedbe ameriškega tiska.

Rusko zunanje ministrstvo se je na trditve časnika odzvalo z besedami, da »to primitivno informacijsko smetje jasno kaže nizke intelektualne sposobnosti propagandistov v ameriški obveščevalni službi… Sicer pa, kaj drugega bi lahko pričakovali od obveščevalnih služb, ki jim je v dvajsetih letih vojne v Afganistanu klavrno spodletelo.«

Odzvali so se tudi talibani, in sicer, da bi bili takšni dogovori z Rusi »nesmiselni, kajti naši atentati in umori izbranih tarč so se dogajali že v letih poprej in smo jih izpeljali sami z lastnimi viri«, kot je dejal Zabihulah Mudžahid, tiskovni predstavnik talibanov.

Dodal pa je tudi, da so ameriška življenja v Afganistanu zdaj varna in da Američanov ne napadajo več, potem ko so z ZDA sklenili mirovni dogovor.

Toda sedaj se je izkazalo, da je bilo vse to zapisano – neresnica.

In svetovni, zahodni mediji (pa tudi slovenski), ki so z udarnimi naslovi poročali o »lovcih na glave« v Afganistanu, so to novico nekako pozabili sporočiti javnosti.

Ameriški vojaki v Afganistanu
Ameriški vojaki v Afganistanu. Vir: Twtter

»Ali je to način, po katerem deluje novinarstvo v ZDA? Da lahko objaviš – ali precizneje, si izmisliš – divje obtožbe in potem z njimi nadaljuješ, pa čeprav zanje ni nobenega dokaza?« se sprašujejo ob tem v ruskem portalu RT.

Da je zgodba na majavih temeljih so naposled priznali tudi v NY Timesu, saj so že teden dni po prvi objavi objavili skop člančič v katerem so zapisali, da »nov memorandum administracije poglablja dvome o sumih glede ruskih nagrad za ubijanje« in novičko objavili na manj vidnem mestu.

Tudi v prvotnem članku je bilo sicer zapisano, da zgodbe pravzaprav ni, ker je ameriška obveščevalna agencija sicer prestregla podatke o finančnih transakcijah, toda hkrati »ni imela jasnega dokaza, da je bil denar namenjen za plačevanje za poboje ameriških vojakov.«

Toda nato je te dni Jen Psaki, tiskovna predstavnica Bele hiše znova potrdila, da ima ameriška vlada le »nizko do srednje močno zaupanje« v poročila o »glavarinah« za ameriške vojake.

»Razlog za to, da imamo nizko ali srednje močno zaupanje v te ocene je deloma utemeljen na tem, ker omenjene ocene temeljijo na poročanju priprtih in so pomanjkljive zaradi izzivalnega okolja in operacij v Afganistanu. Zato je izziv pridobiti ta obvestila in te podatke,« je priznala Jen Psaki, tiskovna predstavnica Bele hiše.

Nihče od ujetnikov tudi ni bil osebno prisoten pri omenjenih naročilih za uboje Američanov ali imel kakšno preverjeno informacijo o tem.

Z drugimi besedami: Za razvpito zgodbo sploh ni nobenih resnih in objektivno nespornih podatkov, utemeljena je le na zgodbah talibanov, ki so ujeti, brez garancij, da jim bo pravilno sojeno in jih ZDA zadržujejo kot talce izven dosega svojega pravosodnega sistema.

In so v tem »sistemu« lahko neskončno dolgo in so ameriškim zasliševalcem seveda pogosto pripravljeni povedati celo vrsto »koristnih« informacij, samo da bi jih ali izpustili ali pa jim olajšali življenje.

Trump v Afganistanu
Trump v Afganistanu. Vir: Twitter

Takšnim »pričevanjem« seveda ne bi verjelo nobeno neodvisno sodišče in še manj je jasno, zakaj bi tem zgodbicam morala verjeti javnost.

Ameriške agencije bi te navedbe lahko potrdile tudi drugače, s svojimi drugimi viri, toda očitno jih niso.

Toda New York Times, sicer »perjanica« ameriškega novinarstva, je s takimi zgodbami nadaljeval tudi, ko je bilo jasno, da so nedokazljive.

»Afganistanski pogodbenik je dobil rusko gotovino za ubijanje Američanov, pravijo uradniki« se je glasil en naslov. »Kako je Rusija zgradila kanal do talibanov, nekdanjih sovražnikov« so bralci prebrali v drugem prispevku.

Pri tem so pozabili povedati da je CIA sicer »zaupala« tem zgodbam, krovna ameriška vohunska agencija NSA – pa ni.

Sami sicer trdijo, da so zgolj objavili obtožbe in da sami niso trdili, da je to res.

Toda – zakaj sploh objavljati takšne obtožbe, če nisi prepričan, da so resnične?

Toda – zakaj sploh objavljati takšne obtožbe, če nisi prepričan, da so resnične?

Vsi drugi zahodni mediji so namreč to zgodbo pridno povzemali.

In nato pozabili obvestiti javnosti, da je neresnična.

Tudi v Sloveniji.

In, samo mimogrede: New York Times se je pri tej zgodbi skliceval na to, da naj bi na ruski strani za ravnanjem stala enota vojaške tajne službe, ki ji pripisujejo tudi projekt vpletanja v ameriške volitve leta 2016, poskus umora bivšega vohuna Sergeja Skripala v Angliji leta 2018 ter organizacijo poskusa državnega udara v Črni gori leta 2016.

In ni nenavadno, da so nato mnogi prepričani, da so tudi te tri dodatne zgodbe o drugih ruskih akcijah enako resnične in utemeljene kot prva, očitno neresnična zgodba o »ruskih glavarinah.«

Ravno tako kot je danes jasno, da je ob vseh napakah in neumnostih, ki jih je naredil, tudi Donald Trump včasih – imel prav.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek